
Drago Flis Strela je pred vojno živel v okolici Maribora, oče je bil železničar. Kot je povedal sam, na območju, kjer je bila Hitlerjeva propaganda izredno močna. Pa kljub temu mu je bilo popolnoma jasno, da se je moral priključiti borbi proti okupatorju.
Pred vojno je v Ljubljani študiral medicino, julija 1941 je vstopil v Pohorsko četo. Leta 1942 postane bolničar, nato se odpravi bojevat na Primorsko, kjer je deloval kot funkcionar v tamkajšnjih enotah. Leta 1943 je postal politični komisar, od junija 1944 tudi šef obveščevalnega centra 9. korpusa.
Zanj je bila opredelitev za in proti vprašanje časti in tisti, ki so bili proti borbi, proti NOB, so bili zanj izdajalci. Za vse svoje dosežke je dobil odlikovanje narodni heroj.
Med vojno in po njej so podelili več kot 1300 odlikovanj narodni heroj, med prejemniki je bilo več kot 150 Slovencev.
Tudi danes še imamo osnovne šole, ulice, trge imenovane po narodnih herojih. Na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani je pred šolo spomenik narodne herojinje Majde Vrhovnik. Ravnateljica pove, da ne želijo spremeniti imena šole, saj je takšno že 60 let in zato tudi otroke poučijo o tem, kdo je bila Majda vrhovnik. Umrla je v Celovcu leta 1945, potem ko jo je Gestapo mučil v ječi ter tam tudi ubil. Delovala je kot kurirka Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, pozneje urednica večih ilegalnih časopisov.
Podobno je v osnovni šoli narodnega heroja Maksa Pečarja v Črnučah. Učenci vedo, kdo je bil Maks Pečar. Kot pove ravnateljica, so Nemci iz tega območja deportirali 40 ljudi, šola je postala nemška, pregnali so slovenske učitelje, učenci so morali imeti nemški pouk, bili so tepeni, če so govorili slovensko. Ljudje so se temu uprli in nastala je Rašiška četa. Maks Pečar je bil komisar te čete. Čeprav je padel že septembra 1941, se je med ljudmi zapisal kot pozitivna junaška osebnost in je dobil odlikovanje narodni heroj. Tita so kar trikrat imenovali za narodnega heroja.
Zamujeno oddajo si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (315)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.