'Verjetnost za kemijsko nesrečo je ena proti milijardi, pa se vseeno dogajajo'

V strogo regulirani kemični tovarni ne bi smelo priti do človeške napake, je izpostavila zdravnica Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela. Verjetnost za nesrečo je bila izračunana na 10 na minus devet oziroma ocena tveganja za tak dogodek je bila ena proti milijardi in se je vseeno zgodila. "Če je bila verjetnost 10 na minus devet in se to lahko zgodi, potem moraš vse narediti, da to tehnično varuješ tako, da ni mogoče, da do dogodka pride. Ocena tveganja ni zgolj papir, ki ga pokažeš inšpektorju zgolj zato, da imamo narejeno oceno tveganja."

39 odstotkov kemijske industrije ustvari farmacevtska industrija, 26 odstotkov prihodkov je od proizvodnje kemikalij in 26 odstotkov od kemičnih izdelkov. Devet odstotkov je izdelkov iz gume. Slovenska kemijska industrija ima letno 6 milijard prihodkov in nekaj manj kot pol milijarde čistega dobička. V evropski špici je nemška kemijska industrija, vendar imamo tudi mi zavidljiv tržni del, pojasni vodja odseka za reakcijsko inženirstvo Blaž Likozar s Kemijskega inštituta. "Mi smo nekje na sredi verige. Ogromno imamo premazništva, barv in kar se tiče plastičarjev je v zadnjih 20 letih nastalo ogromno malih in srednjih podjetij."

V Sloveniji je okoli 700 objektov, ki tvorijo kemijsko industrijo. 181 družb proizvaja kemikalije in kemične izdelke 519 družb pa je vpetih v plastičarsko industrijo.

Kemijska industrija je v teoriji močno regulirana, vendar je v letih po osamosvojitvi nastal sistemski problem. Varnost pri delu in medicina dela sta se najprej razdelili. Zaposlene varnostne inženirje v podjetjih so zamenjali zasebni zunanji izvajalci, ki so bolj skrbeli za birokracijo kot za izobraževanje delavcev za delo z nevarnimi snovmi.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.