Razlog za povečanje je lahko na eni strani ta, da so nekatere žrtve šele v času pandemije covida-19 imele čas predelati travmatske izkušnje iz preteklosti, drugi tip žrtev pa je bolj svež, opozarja Mitja Svete iz Združenja za moč.
"Imamo bistveno več primerov spolnega nasilja, ki se dogajajo na zabavah, druženjih in v podobnih okolicah," pripoveduje Svete iz Združenja za moč in dodaja: "Razumeti moramo, da so bili recimo najstniki dve leti zaprti, šolanje je bilo na daljavo, zato je želja po zabavi velika, kar pa je idealen prostor za spolne nasilneže, da izvedejo spolno nasilje."
Pred nekaj tedni naj bi bila v središču Ljubljane, v Argentinskem parku posiljena najstnica. S Policijske uprave Ljubljana so potrdili, da policisti res obravnavajo kaznivo dejanje s področja spolne nedotakljivosti, več informacij pa zaradi interesa preiskave ne dajejo.
Spraševal za pot, potem pa zvlekel v avto
"Bile so to večerne ure, ko se je zgodilo," mi pripoveduje danes že 29-letna Manca, ki je kot mladoletnica doživela napad starejšega moškega. "Čakala sem na večerni avtobus, na postaji res ni bilo več nikogar. Mimo se je pripeljal uglajen gospod in začel spraševati za smer. Pri tem je izstopil iz avta. Zdelo se mi je čudno, zakaj vendar, ko pa lahko za smer vpraša pri spuščenem avtomobilskem oknu. Bila sem lepo vzgojeno dekle, zato sem mu tudi vljudno odgovarjala. Moji 'predatorski' možgani pa so mi sporočali, beži. Potem je med pogovorom začel napeljevati, da avtobusa ne bo, ker je že prepozno, da me lahko on zapelje. In ker nisem odločno rekla ne ali zbežala, me je prijel za roko in začel vleči v avto. Upirala sem se mu, a je bil premočan za suho najstnico. Ko me je zgrabil, sem z glavo udarila tudi v avtomobilska vrata in se poškodovala. K sreči je ravno takrat pripeljal avtobus. Takrat me je spustil. Zbežala sem na avtobus in za to nobenemu povedala. Bilo me je strah in sram," zgodbo zaključi Manca, ki je bila že v otroštvu deležna nasilja in kot pravi, se ni naučila odločno reči ne. Do danes. Pred nekaj časa se je vključila v klub borilnih veščin, Kempo Arnis Federation, in tam dobila novo družino, prijatelje in prijateljice. Nekateri izmed njih imajo tudi podobne ali še hujše zgodbe.
Ženske so prestrašene
"Bila je punca v poznih dvajsetih letih, bila je pravljica, s partnerjem sta se pravkar preselila skupaj, potem pa so se začele težave v službi, eskaliralo je najprej do verbalnega nasilja, potem do fizičnega, nazadnje se je nekega večera zgodilo, da jo je partner posilil. Najprej se je dekle upiralo, predvsem verbalno, takrat ji je del lobanje praktično izbil ven. Vem, da je izpljuvala zobe, da se ji je udrla ličnica, in ženska je bila, normalno, sesuta," zaključi z eno bolj pretresljivih zgodb iz njihovega kluba Tina Kincl, ki opaža, da se je število klicev v zadnjih dveh letih podvojilo, zadnje čase se nanje obrača tudi vse več žensk.
Spolnega nasilja se ne rešuje s pogovorom
Zadnje raziskave sicer kažejo, da večina oseb, ki doživi spolno nasilje, o tem relativno hitro spregovori, vendar pa v večini primerov ne pride do prijave, opozarja Mitja Svete. "Ker se v letu 2021 še vedno srečujemo s številnimi primeri, kjer osebe ne želijo prijaviti, pa naj bodo to starši, tudi seveda same žrtve, in nekatere institucije, še v današnjem času ne prijavijo jasnih primerov spolne zlorabe otrok." In potem se dogaja, da vodstvo šole ali starši soudeležencev pri kaznivem dejanju želijo zadeve urediti ali utišati le s pogovorom, pripoveduje Svete. "Številni seveda mislijo, da je spolno nasilje možno reševati s pogovorom s storilcem, kar je seveda povsem zgrešeno. Storilcu mora biti jasno, kje je postavljena meja in da je kršil nedotakljivost druge osebe," še poudari Svete.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.