Že kot deklica se je le stežka ustavila in umirila. Življenje se ji je zdelo preveč barvito, da bi si dopustila, da ga ne razišče do obisti. In ko je Tanja Šubelj kot nekajletna deklica, vdana v usodo, da mora zvečer le zaspati, zrla v stari lestenec v sobi, je v njegovih tisočih odsevih zrla v dame, ki so se ob zvokih dunajskih valčkov v prelepih oblekah vrtele po parketu velikih plesnih dvoran, hkrati pa je slišala glasbo, ki jo je na koncu le zazibala v sladek sen, v sen, ki je po desetletjih le postal Tanjina resničnost. Tanja Šubelj, po poklicu sicer pravnica, je namreč že od malih nog sanjarila, da bo nekoč postala princesa, grofica, plemkinja, da bo imela svoj grad, grofa in kočijo. Vmes je sicer morala oslepeti, celo zboleti za rakom, potem pa, kot pravi, ko je počistila z vso navlako, ki se v človeku nabere zaradi napuha, nepravih odločitev, egoizma, je začela živeti sanjsko življenje, pravljico, ki si jo je že kot majhna deklica ogledovala v tistem lestencu v otroški sobi.
Kljub slepoti vidi bolje
Pozitivna energija in življenjska moč. To sta dve stvari, ki sem ju ob obisku gradu Dvor v Preddvoru s snemalno ekipo Preverjenega začutila najprej. Tanjo Šubelj nekateri imenujejo slepa grofica, takšen je tudi naslov romana, ki razkriva njeno življenjsko zgodbo. A ko človek pristopi k Anastaziji – Grofici Preddvorski, nekoč Grofici Štatenberški, nima občutka, da se rokuje s slepo osebo. Njen pogled je čist, njena volja in življenjska energija neomajni. Tanjo je redka dedna bolezen dohitela že pri rosnih 24 letih. Začela je izgubljati vid, včasih tudi voljo, prestala številne operacije in zdravljenja v tujini, a se ni obrestovalo. Danes ji je ostal le še odstotek vida, svet pa vidi približno tako, kot bi vanj zrla skozi ozko slamico. Po premaganem raku, ki ji je dal še eno življenjsko lekcijo, pravi Šubeljeva. Ceni vsako sekundo svojega obstoja in ne razume, zakaj se ljudje obremenjujejo ali kregajo zaradi povsem banalnih stvari in izgubljajo dragoceni čas ter tako le bivajo, živijo pa ne.
Ni ga ujela na izgubljeni čevelj, ampak na ljubezen do preteklosti
Pred nekaj leti je Šubeljeva srečala 'svojega grofa' Florjana Sušnika, s katerim se najbolj razumeta, ko sedita v grofovskih oblekah na stoletnih stolih, se vozita v kočiji, ali skupaj kujeta grajske načrte in vdihujeta življenje v grajsko zidovje, ki je spalo toliko let. Skupaj sta obnovila že dvorec Rus, pa grad Štatenberg, zdaj življenje vnašata v grad Dvor.
"Našla sem grofa, delavnega, pridnega, človeka, ki je bil vdovec in videla sva, da edina skupna točka, ki jo imava, so gradovi in pohištvo. Če ne bi bilo tega, midva tudi ne bi bila nikoli skupaj," pripoveduje Šubeljeva.
Grof Alfred, se čez teden kot Florjan Sušnik večinoma mudi v avtomehanični delavnici, ob koncu tedna pa svoje ročne spretnosti kot Alfred – Grof Preddvorski udejanja na gradu Dvor, ki sta se mu pred devetimi meseci skupaj z grofico, in seveda ob podpori občine Preddvor, Zavoda za turizem, Zavoda za kulturno dediščino in številnimi srčnimi prostovoljci odločila vdahniti novo življenje. Grad, ki je bil prvič omenjen že leta 1147 in je zamenjal nešteto lastnikov, je namreč zadnji desetletji strmo propadal.
"Groza, ko sem vstopil notri, razvalina!" razlaga grof Alfred, "pogledam grofico, pa pravi, ej, tu je pa dobra energija. Ja, sem si rekel, če je pa dobra energija, potem bomo pa lahko kaj naredili, ne?"
"Seveda, tukaj se lahko pozdraviš," mu je pritegnila grofica Anastazija, "ni bil tu brez veze sanatorij. Sem bi morali ljudje nenehno hoditi. Saj lahko pridete sem sedet," me povabi," jaz ne bom nikoli nič rekla, lahko sedite, se sprehajate, kar koli počnete."
Grad Dvor v Preddvoru odprt za vse
In sem se podala, v zgodbo, ki jo lahko doživi vsak, ki ga pot morebiti zanese mimo gradu Dvor v Preddvoru. Le potrkati mora, izven poletne sezone sicer le ob koncu tedna, pa mu bodo vrata odprle morda grajske dame, grajski pisar, ključa, grof, grofica ali grajska vrtnarica. Pustite se presenetiti, prav to je draž človeškega življenja, ki ti na pot prinese vedno nove izzive in presenečenja, pravi grofica, ki danes živi pravljično življenje in vanj rade volje spusti vsakega, ki ceni takšen način življenja.
Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.