Boj za obalo Bohinjskega jezera, slap Savica in Triglavska jezera

Nekoč je dolenjski humorist Toni Gašperič razveseljeval staro in mlado, zdaj ima 75 let, v naši oddaji pa bo v drugačni vlogi. Skoraj devet mesecev je preživel v bolnišnici, z različnimi diagnozami, trikrat, štirikrat je bil na robu smrti, pa se je izvlekel. Bistvo zgodbe je, da tudi če si starejši in zelo bolan, je upanje, če se zate zavzame zagnana skupina zdravnikov, zdravnic, celotna ekipa. "To je prihodnost medicine,"  je dejal eden od Tonijevih zdravnikov, "da je v središču bolnik in ne zdravnik".

Zastrupljal pa nas je v preteklih tednih dim, ki se je vil s smetišča v Ljubljani, ki ga je že drugič v nekaj mesecih zajel požar. Podtaknjen? Menda preiskava še poteka. Ob tem, ko je naša ekipa odkrivala zanimive stvari, tudi o lastništvu, pa o tem, kaj je vse na tem smetišču, tudi izjemno nevarne snovi, je naredila tudi dobro delo, takorekoč rešila nekaj življenj.

"Kdo bo kupil nepremičnino ob jedrski elektrarni," tako se sprašuje eden izmed prebivalcev ob elektrarni v Krškem. To bo samo eden, pa prav gotovo ne odločujoč argument v razpravi, ki se bo sprožila v javnosti ob napovedani gradnji novega bloka jedrske elektrarne, za lažje odločanje in razmislek bomo ponudili nekaj dejstev in različnih mnenj.

Anekdota iz časov vladavine Napoleona Bonaparteja gre nekako takole: Napoleon, zelo nezadovoljen s Katoliško cerkvijo, pokliče takratnega kardinala Consalvija in mu zagrozi, da bo cerkev uničil, kardinal pa je menda odgovoril: "Ne bo vam uspelo, vaše veličanstvo, mi v cerkvi si to prizadevamo že več kot 1800 let, pa še nam ni uspelo."  

O Katoliški cerkvi bomo govorili zato, ker se je zgodil zanimiv preobrat pri enem izmed najbolj zapletenih in za javnost vznemirljivih vprašanj denacionalizacije oziroma vračanja premoženja v naravi. Gre za vračanje takšnih naravnih lepot in znamenitosti, kot so priobalni del Bohinjskega jezera, slap Savica in del Triglavskih jezer. Zdaj seveda že vsi vemo, da hoče cerkev vse to v svoje roke, ko pa sem prvič slišala za to, o tem smo delali tudi podroben prispevek v eni izmed prvih oddaj Preverjeno pred 20 leti, sem bila nekoliko osupla in naivna, pa še koncept zasebne lastnine je bil nekoliko v povojih, posebej, ko gre za nekaj, kar misliš, da pripada vsem. Naivno, kot sem že rekla.

28 let in 70 delnih odločb, romanj s sodišča na ministrstvo, pa na upravno enoto, pa spet nazaj. Zdaj je Upravna enota Radovljica ugotovila nekaj zanimivega. Ta zemljišča naj nova oblast po vojni sploh ne bi odvzela cerkvi, ker sploh niso bila v njeni lasti. Cerkvi jih je vzel že nemški rajh leta 1941. Cerkev bo seveda temu zagotovo ugovarjala. "Nerazumljivo, da neka firma, jaz jo imenujem firma, sploh posega po takem bogastvu," tak pa je bil te dni odziv ene izmed domačink iz teh krajev. In verjetno bo vse to razumljeno spet kot eden izmed mnogih napadov na cerkev. 

Ampak, kot je dejal kardinal Franc Rode poleti na Brezjah, križ je treba nositi. Pri tem je verjetno mislil tudi na vse, kar se je pisalo in poročalo v preteklih letih o dvorcu Goričane. Dvorcu, ki naj bi si ga kardinal zaželel kot ustrezno bivališče na stara leta in zato naj bi ga razkošno obnavljal. Ko mu barva novih ploščič ni bila všeč, so jih morali zamenjati, pa kuhinjo prestaviti v kletne prostore, da ne bi motil vonj po hrani. Rode in cerkev so to vse zanikali.

Kot se čudi in pojasnjuje, da se mu godi krivica, do nedavna eden izmed najvplivnejših kardinalov, Angelo Becciu. Pred dnevi je moral nepreklicno odstopiti, papež pa je njegov odstop sprejel. Ker se že več kot stoletje ni zgodilo, da bi kardinal odšel na ta način, poznavalci vatikanskih dogajanj sklepajo, da je moral biti greh res velik. Šlo pa naj bi za denar, menda je kardinal, pa še marsikdo drug, vpleten v nakup izjemno dragih nepremičnin v enem izmed najdražjih mest na svetu, v Londonu. Del denarja za te nakupe, posel da je vreden okoli 350 milijonov evrov, pa naj bi šel tudi iz darov, ki so se nabrali od vernikov v takoimenovanem skladu Petrov novčič, za pomoč najbolj revnim. 

Denar v Petrov novčič se zbira tudi v Sloveniji, ravno te dni je nabirka. Po podatkih Urada za stike z javnostjo Slovenske škofovske konference so slovenski verniki leta 2018 darovali natančno 60.224,65 evra. Morda, pravim morda, so zdaj lastniki kakšnega kvadratnega metra luksuznih hiš v Londonu. "Se mi zdi, da to pa je že pohlep, kar je skregano z naukom, ki ga oznanjajo," še ena izjava domačinke iz bohinjskih koncev.

Kot je nekoč dejal duhoviti kardinal, "sami se najbolj trudijo, ampak jim ne rata".