Nova jedrska elektrarna

NEK

Deluje na podlagi tlačnovodne tehnologije. Njeno srce je 12 metrov visoka in 300 ton težka reaktorska posoda. Znotraj nje je 121 gorivnih elementov, v vsakem od njih je 235 palic s tabletkami uranovega dioksida. Jedrska reakcija ustvari paro, ki poganja dve turbini. Tako v enem letu nastane šest teravatnih ur energije. Tri porabi Slovenija in tri Hrvaška.

Danijel Levičar poslovni direktor Gen energije, ki je v državni lasti in upravlja NEK, izpostavi, da bi drugi blok nadomestil izpade vseh drugih virov. "To je približno toliko, da lahko nadomesti obstoječo NEK in pa vse preostale fosilne vire, kot je na primer termoelektrarna v Šoštanju."

NEK 2

Dr. Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven sorazvoj, opozori, da gre za večmilijardni posel in politika umešča NEK2 v podnebno strategijo, pri čemer končna cena še ni znana. Ocenjuje se, da bo vsaj trikrat dražja, kot je bil TEŠ6. "Že pri TEŠ6, ki je bil vreden 1,4 milijarde in še nekaj več, so bili sumi koruptivnih dejanj, nič še ni dokazano. Projekt, ki bo vreden 8 milijard evrov, verjetno še več, prinaša še več koruptivnih tveganj."

Nemški okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere meni, da se projekti gradnje jedrskih elektrarn v Evropi dražijo, sama gradnja pa lahko traja več kot desetletje. "Na Finskem so z gradnjo začeli 2005 in še vedno ni priključena na omrežje. Stroški so poskočili s prvotnih treh milijard na 11 milijard evrov. Poglejmo Francijo Flamanvile 3, novi reaktor. Stroški bodo 19 milijard evrov, za eno elektrarno. Enaka zgodba je bila na Slovaškem.

Kaj so alternative? Imamo dve vetrnici, od vetra ne proizvedemo niti pol odstotka elektrike. Primernih lokacij za nove vetrnice pa ni. S solarnimi paneli ustvarimo danes le dva odstotka energije. Največji delež obnovljivih virov dobimo iz hidroelektrarn, ki z zajezitvami in nasipi močno degradirajo naravno okolje. Prihodnost mora biti brezogljična. Slovenski mladi jedrski strokovnjaki, ki sodelujejo v globalni pobudi Stand Up for Nuclear, podpirajo projekt JEK2. Janez Kokalj z Instituta Jožef Stefan meni, da imamo prednost, ker smo že jedrska država, imamo dobro znanje in usposobljen kader. "Nemčija je v zadnjih letih vložila več kot 500 milijard evrov v elektro sistem v vetrne in sončne elektrarne, ob tem pa niso zmanjšali izpustov CO2, njihovi izpusti so primerljivi z izpusti Slovenije na enoto proizvedene energije."

POTRES

22. marca letos je potres z magnitudo 5,1 stresel Zagreb. Zaznali so ga tudi v NEK. Že sedem let prej je francoski inštitut opozoril, da je jedrska elektrarna postavljena v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna. Direktor geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec pravi, da območje Krškega ni nič bolj potresno ogroženo od ostale regije, je pa seizmološko zelo raziskano in analizirano. "Libenski prelom je tipični primer, ki ga drugod v Sloveniji zaradi majhnosti in nepomembnosti za potresno ogroženost ne bi obravnavali, v primeru Krške kotline pa mu je posvečena zelo velika pozornost."

ODPADKI

Kam z odsluženimi gorivnimi palicami, medtem ko že 10 let čakamo na skladišče za radioaktivne rokavice. Dr. Tomislav Tkalec: Predno začnemo zgodbo o dodatnem reaktorju, naj se pove in naredi plan razgradnje obstoječe jedrske elektrarne v Krškem in naj se najde rešitev za dolgoročno skladiščenje visokoradioaktivnih odpadkov, ki bodo morali biti skladiščeni 300.000 let. Rešitev ni na globalni ravni, nobena država nima rešitve. Avstrijci so nuklearko zgradili konec sedemdesetih, vendar je nikoli sploh niso zagnali. V Nemčiji bodo v naslednjih treh letih ugasnili še zadnji delujoči jedrski reaktorji, razlaga dr. Jonas Sonnenschein. Ostali so radioaktivni odpadki, ki so jih skladiščili v rudniku soli na severu Nemčije. "To je bila katastrofa. Že ko so skladiščili prve odpadne sode in jih zapečatili z betonom, so ti začeli spuščati nevarne snovi v podtalnico. Porabili so na milijarde evrov, da so uspeli rešiti območje. Zdaj znova kot na začetku iščejo novo lokacijo, da bi shranili radioaktivne odpadke."

V oddaji Preverjeno podnebna strategija do leta 2050. Neizbežen proces dekarbonizacije. Če ste oddajo zamudili, si jo lahko ogledate na Voyo.