Le nekaj minut pred mednarodno sramoto

Če bi zbirka, ki naj bi jo gledali v Narodnem muzeju Slovenije, bila pristna, bi bila vredna stotine milijonov evrov. Že to bi moralo organizatorjem pomeniti alarm. 

Kritiki, poznavalci dela v živo niso videli. Enotni pa so si – že na podlagi kataloga lahko govorimo o ponaredkih. Vse naj bi se zgodilo v nekaj dneh, medtem ko se podobne razstave pripravljajo tudi po več let. 

Direktorju muzeja, ki je po odpovedi odstopil, je uspelo, da je naša največja muzejska ustanova z 200-letno tradicijo doživela blamažo, škandal. V sporočilu za javnost so ob razkritju del svetovnih umetnikov, kot so Picasso, Oskar Kokoschka, Vincent van Gogh, Pablo Picasso in številni drugi, ki jih je Narodnemu muzeju posodila na ogled družina Boljkovac, zapisali še en podatek, ki v zbirko svetovnih imen nikakor ne sodi: "posebno mesto na razstavi zavzema delo slikarke Saše Boljkovac, ki ni bila le mati dvema otrokoma, temveč tudi mati zbirki slik in drugih umetniških predmetov ter trdna opora svojemu možu Niku in njegovemu zbirateljskemu duhu." 

Smešno, če ne bi bilo resnično. In šokantno. Njeni deli sta predstavljeni kot prvi v katalogu umetnikov svetovnih in zgodovinskih razsežnosti. 

Za mnenje smo vprašali našega neodvisnega kustosa, svetovalca za nakup umetniških del, izredno uspešnega in priznanega v mednarodnem prostoru. Tevž Logar živi med Reko, Parizom, Londonom, Berlinom. "Videno po spletu, po omrežjih, gre za velikane svetovne umetnosti, ki jih v slovenskem prostoru ni, to je ekskluziven pogled, jaz bi bil toliko bolj pozoren. Sam sem sodeloval s pomembnimi evropskimi zbirkami, mi smo celotno razstavo pripravljali 2 leti, pa je bilo skoraj vse urejeno z avtorji, certifikati, vedelo se je, kje so bila dela prej, sledljiva, odkupljena, potem pa še sama priprava, zavarovalna vsota, logistika, pogoji, kako se delo mora odpreti, da se vzame iz škatle. Iz medijev in socialnih omrežij in izjav sem razumel, da je bila razstava realizirana v nekaj tednih, prijavljena na ministrstvu, pa je bila zavrnjena, to izpade nekompatibilno, to meče slabo luč na moje kolege, ki pripravljajo projekte po več mesecev, let ... Škoda, ki je bila narejena, je nepopravljiva," je dejal. 

V kamniškem samostanu Mekinje nam o ponaredkih nekaj več pove Noah Charney, v Sloveniji živeči profesor umetnostne zgodovine, ameriških korenin, specializiran v kraji umetnin in ponaredkih, avtor knjige o ponaredkih. "Ta dela nisem videl v živo, ampak to, kar sem videl iz kataloga, izgleda potencialno problematično. Nekaj v tako velikem obsegu, kot je bilo to, 160 del, cela kolekcija, ki se je pojavila od nikoder, bi moralo biti sumljivo. In res je čudno, da bi ta muzej imel predmete 20. stoletja, ker gre bolj za muzej z arheološkimi predmeti, in ne vem, če imajo tam zaposlene prave strokovnjake, ali če so te predmete sploh pogledali. Definitivno pa se ne vzame te kolekcije kar tako, ker je nekdo rekel, da je ok."

"Najbolj problematično je to, razen tega, ali gre za ponaredke ali originale, kako je to skoraj kanonizirala nacionalna institucija, če se izkaže, da so ponaredki, bi to tam morali vedeti. To je zaskrbljujoče, ker je celotna vertikala nacionalne institucije odpovedala," pa dodaja Logar.

Nekaj dni po odstopu direktorja so se v pisni izjavi zaposleni muzeja ogradili od "nestrokovnih in neetičnih praks pri postavitvi sporne razstave". 

V Narodni galeriji poiščemo za razlago umetnostnega zgodovinarja, muzejskega svetnika dr. Andreja Smrekarja. "Če dobite zbirko, ki se zdi zanimiva, kaj najprej naredite?" "Ugotavljamo, kako je nastala, od kod prihaja, tega ne moreš improvizirati, za to se nameni veliko denarja in da nekaj takega ostaja skrito, je dokaj nenavadno. Spodrsljaji se zgodijo pogosto, največja nevarnost je hitrost. Ko se najbolj mudi, se ustavi in počakaj, tudi če je grožnja za konec sveta."

Torej, kot poudarjajo vsi trije strokovnjaki, takšna razstava terja ogromno znanja, časa in denarja. Nobenega od teh kriterijev tukaj ni bilo. 

Nov muzej pa nastaja na Bledu. Gre za nov muzej sodobne umetnosti. Gradi ga eden izmed najbogatejših Slovencev Igor Lah, ki je lastnik ene izmed najprestižnejših in najbogatejših zbirk umetnin v Sloveniji. V muzeju bo razstavil dela, ki jih ima v lasti. To bo čez dve leti, ko bo muzej končan.

Prispevek je v celoti objavljen tudi na VOYO.