Kot opisuje družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, so bolezenski znaki v prvih dneh povsod enaki: "Bolezenski znaki so zelo podobni: glavobol, vročina, kašelj, težko dihanje. To se v obeh primerih pojavlja pri 100 odstotkih bolnikov." Koronavirus bi lahko tako prepoznali samo z odvzetim brisom. Samo pri prehladu vročine praviloma ne dobiš. Razlike med gripo in koronavirusom se potem pokažejo šele pri zapletih, ki jih je pri koronavirusu več.
V oddaji Preverjeno! smo pogledali tri zgodbe ljudi, ki so zboleli za koronavirusom. Daleč od tega, da bi zboleli samo starejši in kronični bolniki.
Kristina se je julija okužila s koronavirusom. Počutje se je začelo po nekaj dneh spreminjati. Začelo se je z bolečimi kostmi, bila je izredno slabotna. Stanje se je dnevno slabšalo, dokler skoraj ni mogla več dihati. 10 dni je bila v bolnišnici. Ker je gripo že večkrat prebolela, je vztrajni kašelj in bolečine pričakovala. A to, kar jo je prestrašilo pri koronavirusu, je bila omotica. Ni imela ravnotežja.
Tina dela na Kliniki Golnik. Okužbo s koronavirusom je dobila od nekoga izmed zaposlenih. Po osmih dneh od okužbe je dobila visoko vročino, 41,2 stopinje. Bila je zelo utrujena, imela je mišične krče, izgubila je okus in voh. Še po petih mesecih ima težave z vohom.
Kar se premalo poudarja, so zapleti pri covidu-19, ki jih pri gripi ni. Tistim, ki so pristali s covidom v bolnišnici, so ugotovili, da so se začeli pojavljati strdki v krvi. "Izguba vonja in okusa, bruhanje in driska so lahko tudi v manjši meri pri gripi; edino, kar je pri covidu bolj izrazito, je večja možnost strjevanja krvi. Zdaj to kolegi že dobro vedo, vsi, ki so hospitalizirani, dobijo preventivno zdravilo. Tega pri gripi ni," pravi Kopčavar Gučkova.
Koronavirus se tudi hitreje širi, je tudi bolj nalezljiv, dlje časa trajajo simptomi. Razlog za to: pri koronavirusu gre za popolnoma nov virus, naše telo protiteles še nima.
"Če bi bila gripa povsem nova za nas, bi se tudi obnašala drugače. Mi smo z gripo vsi že bili seznanjeni v preteklosti, v otroštvu, jo večkrat preboleli, tako da je večina populacije na njo imuna, težje se okužijo in manj je težjih potekov. Koronavirus pa nas je ujel vse nepripravljene, tako da lahko vsi naenkrat in v kratkem času zbolimo," pravi Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik.
Za gripo vsako leto zboli le od 10 do 20 odstotkov populacije, pri koronavirusu bi zaradi hitrega širjenja, v populaciji brez protiteles, zbolelo od 50 do 80 odstotkov ljudi naenkrat. In če vemo - glede na podatke, ki so nam na voljo do zdaj - da od tega 80 odstotkov ljudi zboli za lažjo obliko bolezni, 15 odstotkov za težjo obliko bolezni in pet odstotkov s hudimi zapleti, to pomeni, da bi v Sloveniji lahko v eni sezoni zbolelo od enega milijona do 1,5 milijona ljudi, od tega do 200.000 s težjo obliko, kar 50.000 ali več pa z najhujšim potekom bolezni.
Ne samo v zapletih, tudi v smrtnosti je pomembna razlika. Medtem ko pri gripi beležimo od 0,1 do 0,3 odstotka smrtnih primerov, je za zdaj pri evidentiranih primerih koronavirusa od tri- do štiriodstotna smrtnost, kar pomeni, da je smrtnost od 30- do 50-krat višja kot pri gripi. Ocene glede na celotno populacijo so nižje, a še vedno je vsaj od 5- do 10-krat višja kot pri gripi. Če pogledamo podatek za leto 2018, je takrat pri nas umrlo zaradi zapletov pri gripi 19 ljudi, zapleti zaradi koronavirusa so do danes zahtevali 167 življenj.
"Pričakujem, da bo novi koronavirus, ko se precepimo in prekužimo, le še en respiratorni virus, ki jih imamo vsako jesen, do takrat pa jih lahko veliko zboli v kratkem času, kar pomeni, da lahko zdravstveni sistem kolapsira in tudi celotna družba," dodaja Rozman.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.