Odkar je afriška prašičja kuga izbruhnila pri sosedih na Madžarskem, je vsak najditelj mrtvega divjega prašiča to dolžan nemudoma sporočiti na 112, primer nato prevzame Nacionalni veterinarski inštitut, ki ga analizira za prisotnost bolezni. Veterinarji vsak teden analizirajo več trupel divjih prašičev. Do zdaj pri pregledu še niso našli pozitivnega vzorca virusa.
Lovci v Sloveniji vsako leto odvzamejo okoli 10.000 divjih prašičev. Točnega števila populacije nimamo, ker je nihče ne meri. Gibljejo se prosto, med državami in so prenašalci bolezni iz enega na drugo območje, zato je nadzor živali ključen.
Afriška prašičja kuga za človeka ni nevarna. Mi smo le prenašalci, virus se ob stiku lahko ohrani na oblačilih, obutvi celo na avtomobilskih pnevmatikah. Kljub temu, da nas virus ne ogroža, bomo v prihodnosti zaradi te zahrbtne bolezni čutili hude gospodarske posledice.
Trenutno imamo v Sloveniji manj kot 30-odstotno samooskrbo s svinjskim mesom. Naš glavni vir prašičereje je lociran pri Kočevju, to je Farma Ihan kjer biva na enem mestu okoli 10.000 domačih prašičev. V enem letu pa jih vzredijo okoli 80.000. Če bi tu virus preskočil iz divjega na domačega prašiča, bi nastala biološka katastrofa.
Ogrožena je tudi naša avtohtona vrsta, ki velja za butično prašičerejo. Okoli 150 manjših kmetij, kjer redijo krškopoljce na prostem, je uvedlo varnostne ukrepe.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.