Predstavljati želi italijansko skupnost

Letos ima italijanska narodna skupnost v Sloveniji kar pet kandidatov na volitvah za predstavnika v državnem zboru. Največ vodá je razburkal prav Aurelio Juri, do sedaj poslanec Socialnih demokratov. Ta je vložil kandidaturo ker, tako Juri, ni želel, da bi manjšina ponovno odločala o enem samem kandidatu, Robertu Battelliju, ki v zadnjih nekaj mandatih ni imel protikandidata. Juriju smo postavili nekaj vprašanj o njegovi kandidaturi in nekaterih očitkih glede priimka, ki ga nosi.

Kateri so vaše prednosti, s katerimi želite prepričati volivce?

Imam parlamentarne izkušnje, v plusih in minusih sem povsem prozoren, podporniki pravijo, da sem zadovoljivo borben in sem od vseh ostalih drugačen.

Katere so pozitivne in katere negativne lastnosti Roberta Battellija, do sedaj edinega predstavnika italijanske skupnosti v DZ Republike Slovenije (v vseh mandatih)?

Se ne spodobi, da bi ocenjeval tekmece, tudi kolega Battellija ne. To prepuščam volivkam in volivcem. Battelli je imel v meni in v moji poslanski skupini vsakič, ko se je boril za manjšinske pravice in potrebe, tesne in zanesljive zaveznike, razlikovala pa sva se v odnosu do vlade, ki jo je po mojem mnenju pretirano podpiral.

Zakaj menite, da ste vi tisti, ki bi ga lahko nadomestili?

Kot sem že dejal, sem drugačen. Sicer sem se podal v to tekmo predvsem zato, da bi moji sonarodnjaki slišali in lahko zaznali razlike med kandidati ter izkoristili pravico do izbire in kot sem že pojasnil javnosti, sem se odločil, da to storim, potem ko je kazalo, da bo znova glasovnica za mesto poslanca italijanske narodnosti z enim samim imenom. Z mojim odprtim pismom in s posledično kandidaturo sem očitno prebudil manjšino samo, a tudi interes večine in večinskih medijev zanjo.

Kako gledate na volilni sistem za predstavnike italijanske skupnosti v DZ? Če prav razumem, deluje na principu preferenčnih glasov. Tak sistem naj bi uporabljali le na dveh otočkih Mikronezije, s tem da ga je ena od držav zamenjala, druga pa modificirala.

Ni najboljši in tu se strinjam z ugovorom mlajšega kolega sokandidata, a sprememba bo lahko le plod ponovne razprave predvsem znotraj manjšine same in posega v zakon. Sam navijam za preprostejši in razumljivejši sistem, kakršen velja recimo za izvolitev županov oziroma županj.

Na italijanski strani se slovenska manjšina sooča z raznimi težavami. Najpogosteje se kot slabo omenja nizko financiranje manjšin s strani države, v kateri se manjšina nahaja, preredka uporaba dvojezičnosti in pomanjkanje kadrov v šolstvu manjšine. Ali menite, da je za ta tri področja v Sloveniji poskrbljeno dovolj dobro?

Kot dopovedujemo sproti domači in tuji javnosti, Slovenija ima na papirju skorajda vzorno urejeno vprašanje zaščite avtohtonih manjšin, v praksi pa tudi pri nas šepa. To kar je zapisano, se ne izvaja vselej dosledno, mnogokrat celo zavestno pomanjkljivo, opcijsko in smo zato priče slabi dvojezičnosti in pomanjkanju tako kadrov, kot denarja, kot avtonomije zlasti naših medijev. Zamejci vedo, da sem z njimi tako v odnosu do italijanske kot do naše vlade.

Koliko glasu menite, da ima lahko predstavnik manjšine v DZ glede na to, da je sam?

S kolegom oziroma kolegico iz madžarske skupnosti sta že dva. Imata pa predvsem moč ustavnih jamstev in drugih argumentov, če jih je večina, ki odloča, voljna poslušati in sprejemati.

Bi se zavzeli za povečanje števila stolčkov za predstavnike manjšin?

Ne. Ni potrebno. Kot sem že povedal, manjšinski poslanec ima dovolj moči pri pametnih sogovornikih in odgovornih oblastnikih. Pri obratnih, tudi deset, če bi nas bilo v DZ, ne bi kaj bolj uspevali. Sem pa za to, da se manjšinci, tako kot v Italiji Slovenci in v drugih evropskih praksah, odločneje, zaznavneje vključijo v strankarsko življenje in se tudi za parlament potegujejo na strankarskih listah.

Katera je prva težava, ki bi jo rešili, če bi vam bilo to omogočeno, kot predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji?

Kot prvo bi še enkrat spomnil sedanjega predsednika vlade in njegove somišljenike, da je manjšina samostojna in suverena pri izbiri svojega predstavnika v DZ in naj se ne oglaša s sodbami o tem, kdo je bolj in kdo manj primeren kandidat oziroma kdo lahko in kdo ne jamči sožitje. Kot drugo bi sklenil z mandatarjem katere koli politične barve dogovor o sodelovanju, ki bi vezal rast proračunske porabe za potrebe skupnosti najmanj na indeks inflacije in ne silil manjšinska poslanca, da vsakič posegata z amandmaji, ki so bolj priložnostno podprti, zato da skušata obraniti to, kar manjšinskim ustanovam že pripada.

Kako gledate na očitke, da imate z Italijani kaj malo skupnega, da naj bi se vaš prednik preimenoval iz Jurić v Juri in da tudi priimka Juri v Italiji ni (po pisanju brezplačnika Ekspres)?

No, prav ta zgodba priča o tem, koliko je ta brezplačnik zanesljiv, verodostojen, vreden pozornosti bralk in bralcev. Največ nas je (priimka Juri, po podatkih spletne strani, na kateri so zbrani vsi italijanski priimki, op. a.) v Furlaniji, kjer je veliko tudi ostalih priimkov antičnega in gruzijskega in ne balkanskega porekla. Sicer priimek ima malo veze z narodno pripadnostjo in to bi moral vsak človek, povprečno poučen, vedeti. Pod člankom v Expresu ni podpisa. Zanimivo bi bilo videti, kdo ga je napisal in se poigrati tudi z njegovim priimkom.

Ste se odločili za kandidaturo kot predstavnik italijanske manjšine, da ne bi ovirali kampanjo sina Luke Jurija?

Stranka SD se je za Lukovo kandidaturo odločila po podatkih javnomnenjskih raziskav in po referencah, ki jih ima glede na svoje delo v stranki in občinskem svetu. Sam nisem imel namena kandidirati, ko pa sem izvedel, da bi Italijanska narodna skupnost utegnila znova imeti enega samega kandidata, tako kot na prejšnjih in predprejšnjih volitvah, sem se odločil vstopiti v to zgodbo in malce pretresti sceno. To pa sem storil, brez da bi se o tem predhodno posvetoval s stranko ali z Luko, kot je verjetno tudi najbolj prav, sicer bi dejansko v zgodbo vpletel tudi politiko. To je vse.

Kako to, da ste vložili kandidaturo, kljub temu da ste obljubili, da je ne boste, v kolikor se bo prijavil mlajši kandidat? Sebastian Pelan je celo generacijo mlajši, če se ne motim.

Take obljube nisem nikoli izrekel. Povedal sem, da bom odstopil od te namere le, če se bo pojavil kandidat oziroma kandidatka, ki bo vreden/a mojega zaupanja. Ostale tekmece poznam, ene bolj druge manj, najmlajšega najmanj, vse spoštujem, a po prejetih 65 podpisih podpore izrecno meni sem ocenil, da sem moral stopiti dalje in vložiti kandidaturo. Volivke in volivci naj izberejo. Paleta je pestra in zanimiva.