Marsikoga moti, da izdelki, ki jih vsakodnevno kupujemo, nastajajo na škodo okolja ali z izkoriščanjem ljudi. Prav tako pa marsikdo meni, da bi bilo enostavno preveč zamudno pred vsakim nakupom brskati za izdelki, ki niso dražji, so pa nastali z uporabo etičnih proizvodnih in poslovnih praks.
S takšno težavo se je srečal tudi Berry Klein, sicer politični svetovalec, ki je nato končal v trenutno zelo živahni branži – na področju mobilnih aplikacij. Kot piše Cheat Sheet, sta s soprogo leta 2013 iskala restavracijo z dobro hrano v bližnji okolici. In se na koncu ob pregledovanju menija zapletla še v debato, da bi bilo pravzaprav dobro vedeti, kaj vse se skriva za okusnim krožnikom – od kod so sestavine, s katero kmetijsko prakso so jih pridelali, kdo vse je bil vpleten v verigo do krožnika, kakšne poslovne prakse uporablja gostinec …
Klein se je postavil v čevlje povprečnega potrošnika in se vprašal, za kaj pravzaprav zapravlja svoj težko prislužen denar. Vsekakor bi ga bilo najbolje zapraviti v skladu z življenjsko filozofijo, je menil – če torej na načelni ravni nasprotuje izkoriščanju ljudi in okolja, zakaj ne bi tega počel še v praksi? Nastala je aplikacija Glia, ki osebne vrednote uporabnika poveže z vrednotami ponudnika in potrošnika usmerjaj k proizvajalcem, ki poslujejo v skladu z njegovimi prepričanji.
Gre za filozofijo, ki je pravzaprav v ozadju vseh aplikacij, ki so namenjene etičnemu potrošništvu. "Glasujte z denarjem in spreminjajte svet", bi se lahko glasil povzetek.
Številne mobilne aplikacije za uporabnike opravijo zamudno delo – brez dolgega preverjanja jim sporočajo, ali je nek izdelek nastal v jasnih in etičnih okoliščinah ali pa je morda znano, da je podjetje povezano s spornimi okoljskimi in poslovnimi praksami. Prav tako običajno uporabnikom omogočajo, da svoje mnenje delijo še z ostalimi uporabniki in svojimi znanci.
Medtem ko je v nekaterih državah teh aplikacij precej in so prilagojene tudi za lokalne trgovine in tržnice, Slovencem ostajajo večinoma na voljo splošnejše aplikacije, ki pokrivajo širok spekter izdelkov, ki so na prodajnih policah po svetu, najdemo pa jih tudi pri nas. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj takšnih aplikacij.
Čeprav vsako izmed njih odlikuje več prednosti, težava ostaja, da določenih izdelkov, ki so naprodaj pri nas, ni mogoče preveriti, prav tako se nekatere izmed njimi preveč ali skoraj izključno zanašajo na ocene uporabnikov, kar bi lahko vodilo tudi v izkrivljene ocene.
OpenLabel
Aplikacija je bila deležna odobravanja šefov Amazona, Googla in Facebooka. Na seznamu aplikacije je okoli 20 milijonov izdelkov, ki jih je mogoče kupiti po svetu, njihovo etičnost pa se preverja s skeniranjem kode s pomočjo mobilnega telefona. V veliki meri se aplikacija zanaša na mnenja uporabnikov, oziroma nevladnih organizacij, ki pogosto sodelujejo v takšnih projektih. Tako na primer PETA, kot znana organizacija za zaščito živali, lahko označi kot "sumljive" vse izdelke družb, ki še naprej uporabljajo krzno, testiranje na živalih in podobno. Prav tako pa lahko svoje mnenje doda uporabnik, ki je v medijih zasledil, da določena tovarna čevljev zaposluje otroške delavce. "Denar je najmočnejše orožje," trdijo avtorji, ki pravijo, da potrošniku omogočajo, da težko prigaran denar usmerja v nakupe, ki so v skladu z njegovimi prepričanji.
BuyCott
Delo programerja iz Los Angelesa, Ivana Parda. Aplikacija je ujela celo pozornost Forbesa, podobno kot Open Label pa deluje s pomočjo skeniranja kod. Prednost aplikacije je, da poleg opozarjanja drugih potrošnikov o nepoštenih praksah proizvajalca omogoča, da potrošnik proti temu proizvajalcu začne kar kampanjo in opozarja na konkretne rešitve.
Skin Deep
Aplikacije je namenjena preverjanju kozmetičnih izdelkov. Uporabnik lahko izve podatke o izvoru sestavin, etičnosti izdelka, pa tudi o sami (ne)škodljivosti sestavin in o tem, kako transparenten je proizvajalec, ko gre za deljenje podatkov s potrošniki.
Shop Ethical!
Aplikacija je zelo priljubljena med kupci v Avstraliji, a pokriva izjemno širok nabor artiklov, tudi takšnih, ki so na voljo pri nas. Ocene blagovnih znamk so izdelane na podlagi spoštovanja okolja, predpisov s področja socialne zakonodaje, pravic živali in dobrih poslovnih praks.
GoodGuide
Avtor aplikacije je univerzitetni profesor Dara O'Rourke, eden vodilnih strokovnjakov s področja svetovne verige od vira do kupca. Aplikacija ponuja podatke o vplivu produkta in njegovih posameznih sestavin na zdravje, okolje, prav tako pa se ukvarja z vprašanjem, v kakšnih okoliščinah in s spoštovanjem kakšne delovne zakonodaje je produkt nastal.
Direktor vidi le dobiček – ali - kako deluje "bojkotiranje"?
Med aplikacijami, ki potrošniku omogočajo, da ustvari kampanjo za neko podjetje, ki deluje po načelih, ki jih zagovarja, oziroma proti, če uporablja potrošniku sporne prakse, je na primer Buycott.
Kako deluje v praksi? Okoli 120.000 podpornikov ima na primer akcija zoper energetsko korporacijo Koch Industries. Bill Koch, eden od dveh bratov, ki imata skupaj v rokah 84 odstotkov delnic podjetja, je javnost razjezil, ko je v enem od svojih redkih pojavljanj v javnosti, v intervjuju za oddajo 60 minutes dejal, da "je dobiček nad vsem".
In ni se šalil. Mediji in aktivisti so ugotovili, da družba služi milijone na račun poteptanega okolja in poteptanih pravic ljudi in lokalnih skupnosti. Da to lahko počne, pa prav tako namenja milijone – podpirajo politike in projekte, ki jim to omogočajo. Od leta 1997 naj bi korporacija na primer porabila okoli 62 milijonov dolarjev za kampanje, ki trdijo, da klimatske spremembe ne obstajajo. Poleg tega naj družbe ne bi motilo poslovanje z diktatorji in drugimi sumljivimi politiki in družbami. Nasprotniki jo uvrščajo med 10 največjih onesnaževalcev v ZDA, med drugim naj bi bili odgovorni za okoli 300 večjih naftnih razlitij.
Sicer pa je Koch Industries z okoli 100 milijardami letnih prihodkov drugo največje ameriško zasebno podjetje, leta 2012 pa naj bi zaposlene v eni od svojih podružnic pred volitvami posvarili, da se jim slabo piše, če ne bodo podprli podjetja, ki ga podpira tudi družba.
In kaj ima takšna kampanja skupnega z aplikacijo za nakupe? Buycott uporabniku, ko na primer preverja toaletni papir Angel Soft sporoči tisto, kar na prvi pogled ni zelo jasno - da je njegov proizvajalec Georgia-Pacific Corporation, hčerinska družba je Koch Industries. Tako ima kupec možnost, da se odloči, ali želi s svojim nakupom podpreti domnevno škodljivo in skorumpirano družbo.
Uporabnost aplikacije je torej tudi v tem, da je mogoče slediti verigi družb, saj so mnoga, na videz neznana podjetja, v resnici le podružnice velikih korporacij, ki jim morda ni prav mar za ljudi in okolje.
Več ur na telefonu in za računalnikom kot v šoli
Med priljubljenimi aktivnosti uporabnikov pametnih telefonov, tablic in računalnikov pa so tudi igrice. Po podatkih iz leta 2014 Zemljani skupaj na dan za igranje igric porabijo 1 milijardo ur. Kar je 50 odstotkov več kot so ga porabili leta 2011. Mladi pa do 21. leta povprečno za igranje računalniških igric po podatkih Guardiana zapravijo do 10.000 ur – ali manj kot preživijo ur v srednji šoli.
Ker ni videti, da bi se trend kmalu obrnil, je sedaj vse več takšnih, ki pozivajo, da bi morali igrice, če jih ljudje že ne želijo odložiti, vsaj uporabiti za učenje koristnih navad – denimo etičnega potrošništva.
Organizacija Save the Children je tako na primer predstavila igro Sustainaville – etično igrico, namenjeno starejšim od osem let, ki uči o tem, kako ustvariti trajnostno skupnost, kako etično ravnati z razpoložljivimi dobrinami in se učinkovito soočiti s katastrofami in izzivi.
Telefon kot potujoča vest
Avtorja Evan Selinger in Thomas Seager v članku za Slate sicer menita, da aplikacije, namenjene etičnemu potrošniku, ne postrežejo le z relevantnimi informacijami, ki jih je sicer morda tudi težko pridobiti, ampak so nekakšen življenjski trener – pozivajo k uporabi zdravih izdelkov, izogibanju izdelkom, ki obremenjujejo okolje, izdelkom, ki so nastali v izkoriščanju, pozivajo k varovanju okolja, lastnega telesa …
Ocenjujeta, da je njihova dodana vrednost v tem, da lahko dolgoročno vplivajo na vedenje potrošnika – tudi potem, ko bi osebne zaobljube o drugačnem vedenju že zdavnaj popustile, aplikacije še vedno delujejo kot nekakšna "potujoča vest".
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.