Peter Čeferin: Vesel sem bil vsake knjige, ki sem jo napisal, kot bi se mi rodil še en otrok

V vročem četrtkovem dnevu je v Beogradu proti večeru zapihal slovenski vetrič. V srbski prestolnici je namreč dr. Peter Čeferin predstavil svojo knjigo Sodni dnevi, ki jo je sedaj moč prebirati tudi v srbskem jeziku. "Vesel sem bil vsake knjige, ki sem jo napisal, kot da bi se mi rodil še en otrok. Napisal sem sedem leposlovnih in tri strokovne. To, Sodni dnevi, sva napisala skupaj z Vasjo Jagrom. Vesel sem, da je knjiga izšla v slovenščini, še posebej pa sem vesel, če katera izide v tujem jeziku, in današnja predstavitev, veliko zanimanje javnosti mi vse to potrjuje," pove ob koncu dogodka. "Skratka, vesel sem, če moje knjge bere čim več ljudi." 

Izbrana množica je z navdušenjem poslušala besede slovenskega odvetnika (z najdaljšim poklicnem stažem v državi, op. p.), ki navdušeno, a hkrati nekoliko nemočno pripoveduje o svoji kriminalki. Čeferin, ki je torej knjigo napisal v soavtorstvu z Vasjo Jagrom, preiskovalnim novinarjem, je papir uporabil kot sredstvo, ki je ublažilo stres, ki ga je v svoji dolgi karieri doživljal v primeru, ki ga je najbolj pretresel, kot pravi sam. Njuno knjigo namreč bralec lahko poveže s primerom Ivana Perića, ki še vedno prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi trojnega umora v Rovinju, ki se je zgodil pred skoraj dvajsetimi leti, avgusta leta 2002. Ravno dr. Peter Čeferin je bil tisti, ki ga je od začetka zastopal na sodišču in ki je mnenja, da je nedolžen. "Jaz bom čez pet dni imel rojstni dan, star bom 84 let. Sočasno bom proslavil 60. leto svojega dela in še vedno sem v rednem delovnem razmerju. Za Ivana Perića sem rekel, da ne grem prej v pokoj, dokler on ne pride iz zapora." Nato doda: "Če se seveda tole ne bo zgodilo, ne bom nikoli odšel v pokoj."  Njegov sin Aleksander Čeferin pa očetove besede pokementira takole: "Jaz mislim, da se tudi, če bi bil ta primer rešen, ne bi upokojil. On vsako jutro pride v službo, vsako jutro, in ostane tam nekje do 12. ure, potem ima pa druge opravke." Zagrizen deloholik, kot lahko takoj dobiš vtis, v svojem poklicu zares uživa, saj gre vsekakor za nekaj več kot zgolj in samo navadno službo; to je vsakemu obiskovalcu tistega dne zagotovo takoj jasno. "Jaz imam rad svoj poklic in če svoj poklic ljubiš, ni važno, kdaj je začetek ali konec dela. Jaz si ne predstavljam, da bi delal karkoli drugega, kot bil odvetnik," tudi sam potrdi z besedami.

Razvpiti primer, v katerem naj bi bilo toliko naključij, pa vendar še vedno deli mnenja širše javnosti. Je torej obsodba pravična ali zapornik prestaja kazen po krivem? Bralec se skozi zgodbo odvetnika Edvarda Melika, ki zastopa svojega klienta Tomija Klajna, ki naj bi ubil svojega veliko starejšega ljubimca Karla Marona, poistoveti z primerom Ivana Perića. Melik, ki domnevnemu krivcu stopi v bran, s tem primerom tudi išče uteho zaradi osamljenosti, ki se mu je pripetila po ženini smrti. Vse skupaj se torej začne v Budvi, kjer najdejo že razpadajoče truplo Marona. "Sam knjigo nekoliko drugače začutim, ker sem bil tudi sam kazenski zagovornik in vidim to dilemo odvetnika, stisko na neki način oziroma čustveno povezanost s primerom. Hkrati pa je oče toliko dal temu primeru, poskušal se mu je povsem predati, ker je v resnici žaloval za izgubo svoje soproge in moje mame. Velikokrat mi je govoril o tem, da je prepričan, da ni kriv," še pove njegov sin.  Vsak bralec si bo zgodbo najverjetneje razlagal po svoje ter si o krivdi ali ne krivdi ustvaril svoje mnenje, a zgodba ga zagotovo ne bo pustila ravnodušnega. Pisatelj je s svojim entuziazmom namreč zagotovilo za odlično popotnico pri branju, še preden bralec obrne prvi list, sploh po tem, ko s prešernim nasmehom zapiše osebno posvetilo v tvojo novo knjigo.