V Zeleni akciji so opozorili, da je slovensko sodišče šele pod pritiskom nevladnih organizacij iz Slovenije in Avstrije odločilo, da so študije vplivov na okolje in čezmejno posvetovanje v primeru podaljšanja obratovanja nuklearke preko leta 2023 obvezni.
Luka Tomac iz organizacije je izpostavil, da podaljšanje življenjske dobe predstavlja zelo pomembno odločitev z možnimi daljnosežnimi posledicami in dodal, da je Nek edina nuklearna elektrarna v Evropi, ki je zgrajena na potresno aktivnem območju. To dejstvo naj v obstoječih študijah ne bi bilo primerno naslovljeno.
Hrvaški nevladniki zato menijo, da je treba pripraviti novo mednarodno raziskavo nevarnosti v primeru potresa, ki naj bi bila vključena tudi v oceno vpliva na okolje. Zavzeli so se še za izvedbo potrebnih tehničnih izboljšav.
Ocena tveganja bi morala po njihovem mnenju jasno identificirati posledice nuklearne nesreče. Poleg težav, ki jih povzroča skladiščenje nizko radioaktivnih odpadkov na Trgovski gori, bi bil lahko še nevarnejši problem nerešenega dokončnega skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov, so ocenili in spomnili, da je to vprašanje odprto že 40 let.
V Zeleni akciji so izpostavili še, da bi lahko domači potenciali za obnovljive vire na Hrvaškem in v Sloveniji zadostovali za nadomestitev premoga in jedrske energije.
"To je edina smer, ki jamči dolgoročno energetsko neodvisnost," je menil Tomac in pozval javnost, da se vključi v javno razpravo, odprto do 10. junija.
Postopek podaljšanja življenjske dobe Neka do leta 2043 je namreč v fazi čezmejnih konzultacij in pridobivanja mnenj okoliških držav Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Slovenija je že odgovorila na njihova tehnična vprašanja, zdaj pa pripravlja še pisna pojasnila in opredelitve, so minuli teden sporočili s slovenskega ministrstva za okolje in prostor.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.