30. julija 1942 je bilo, ko so jo prišli iskat orožniki in jo odpeljali na policijsko postajo v domačem kraju. Tam je ranjen ležal njen brat. Doma so vedeli, da je sodeloval s partizani, a do takrat zaradi tega težav niso imeli. Ker ga niso izdali je bila njihova usoda jasna. Brat je umrl, njih pa so že zjutraj z vlakom odpeljali v Stari pisker. Po petih dneh zapora in nekaj dneh v zbirnem centru v šoli so jih nato devetega avgusta zjutraj naložili najprej na tovornjake in nato na vlak.
In iz Celja nato preko Gradca in Katowic v zloglasni Auschwitz. "Takrat zagledamo tisti lager. Takole je bil par 200 metrov stran. Vsi smo kar haaa. Samo tiste barake, pa tista žica okoli, pa kaj so še bili tisti stražni stolpi. Pa smo kar obsedele, cem da, kar zajamrale smo vse, ko smo videle, kako je," je svojo izkušnjo opisala Katarini Jurjavčič iz Muzeja novejše zgodovine in snemalcu Vastenu Valiču.
KOMENTARJI (478)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.