Kronologija druge svetovne vojne: Veste, kako se je začelo?

Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne spomin na največjo morijo v zgodovini človeštva, ki je zahtevala življenja več kot 55 milijonov ljudi, še vedno živi. Seme zla je bilo posejano že ob koncu prve svetovne vojne, vzkalilo pa je z rojstvom nacifašizma zaradi svetovne gospodarske krize. Do konca leta 1941 je bil ves svet v novi vojni.

Najpomembnejši dogodki do konca leta 1941:

september 1931 - Japonska začne osvajati kitajsko Mandžurijo. S tem se začnejo uvodni spopadi v drugi svetovni vojni.

30. januar 1933 - Adolf Hitler postane nemški kancler, s čimer se začne vzpon nacistične Nemčije.

julij 1936 - Začetek španske državljanske vojne, v kateri prihaja do pomembnega preizkušanja modernega orožja in vojaških taktik, kar pomembno vpliva predvsem na razvoj nemškega vojaštva.

12. marec 1938 - Hitler priključi Avstrijo tretjemu rajhu.

september 1938 - Velika Britanija in Francija privolita v Hitlerjevo zahtevo po priključitvi Sudetov.

marec - Nemčija zasede Češkoslovaško.

28. marec - Konec španske državljanske vojne z zmago nacionalistov generala Franca.

31. marec - Velika Britanija in Francija se zavežeta k pomoči Poljski v primeru napada Nemčije.

Spodnji posnetki prikazujejo slavje ob Hitlerjevem rojstnem dnevu aprila leta 1939.

23. avgust - Nemčija in Sovjetska zveza (SZ) podpišeta tajni sporazum o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, v katerem se dogovorita tudi za delitev Poljske.

1. september - Nemčija napade Poljsko.

3. september - Velika Britanija in Francija napovesta vojno Nemčiji, a je ne napadeta, temveč utrjujeta obrambne položaje. Spopadi potekajo predvsem na morju.

17. september - SZ pod vodstvom Josipa Stalina napade vzhod Poljske.

6. oktober - Konec vojaškega odpora na Poljskem. Hitler ponudi mir Britaniji in Franciji, a ga zavrneta.

4. novembra - ZDA z dopolnitvijo zakona o nevtralnosti dovolijo prodajo orožja Franciji in Britaniji.

30. november - SZ napade Finsko, ki pa se kljub očitni premoči Rdeče armade uspešno brani vse do marca 1940. To okrepi vtis v Nemčiji, da je SZ vojaško nesposobna.

12. marec - Finska je prisiljena v sklenitev premirja s SZ, ki zavzame veliko finskega ozemlja.

9. april - Nemčija napade Dansko in Norveško. V slednji vzpostavi marionetni režim pod vodstvom Vidkuna Quislinga, katerega ime postane sinonim za kolaboracijo z okupatorjem.

10. maj - Nemčija sproži bliskovito vojno, blitzkrieg, in napade Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Francijo.

12. maj - Winston Churchill prevzame vodenje britanske vlade.

27. maj - Britanci izvedejo uspešno evakuacijo več kot 350.000 vojakov iz Dunkerqua pred premočnim wehrmachtom.

10. junij - Italija napove vojno Franciji in Veliki Britaniji.

14. junij - Nemška vojska vkoraka v Pariz.

22. junij - Francija pod vodstvom maršala Petaina sklene premirje z Nemčijo; na jugu Francije se vzpostavi kolaboracionistični vichyjski režim.

10. julij - Začne se "bitka za Britanijo", v kateri se britanska lovska letala uspešno borijo proti številčnim bombnikom nemške luftwaffe.

23. julij - SZ zasede Litvo, Latvijo in Estonijo.

17. september - Hitler zaradi premajhnih uspehov letalstva preloži invazijo na Britanijo.

27. september - Nemčija, Italija in Japonska podpišejo trojni pakt.

28. oktober - Italija napade Grčijo, a ji odpor uspe streti šele s pomočjo 50.000 nemških vojakov.

5. november - Franklin Delano Roosevelt je še tretjič izvoljen za predsednika ZDA.

november - Trojnemu paktu se pridružita še Madžarska in Romunija, marca 1940 pa še Bolgarija.

december - Velika Britanija s protiofenzivo prežene italijansko vojsko iz Egipta in začne osvajati italijanska ozemlja v Libiji.

februar - Nemčija pošlje na pomoč Italiji v Severni Afriki generala Erwina Rommla, ki odbije napad Britancev in začne ponovno osvajanje.

6. april - Nemčija ob sodelovanju Italije, Madžarske, Romunije in Bolgarije napade Jugoslavijo in Grčijo.

17. april - Kapitulacija Jugoslavije.

27. april - Kapitulacija Grčije.

22. junij - Nemčija napade Sovjetsko zvezo. Napadu se pridružijo tudi Italija, Madžarska in Romunija, vojno SZ pa napove tudi Finska. Napredovanje sil osi je silovito, presenečenje za SZ popolno. Zajete so cele divizije Rdeče armade.

24. julij - Japonska zasede francosko Indokino.

31. julij - Nemčija začne se sistematično uničevanje Judov v Evropi, kar imenujejo "dokončna rešitev" judovskega vprašanja.

14. avgust - Roosevelt in Churchill podpišeta Atlantsko listino, v kateri se dogovorita za dokončno uničenje nacifašizma in predstavita svoj pogled na povojni svet. Načela te listine postanejo tudi temeljna načela Organizacije Združenih narodov.

25. avgust - Britanija in SZ napadeta Iran, da zavarujeta tamkajšnja naftna črpališča pred silami osi.

3. september - V uničevalnem koncentracijskem taborišču Auschwitz prvič uporabijo plinske celice.

8. september - Začne se 872-dnevno obleganje Leningrada, današnjega Sankt Peterburga v Rusiji.

29. september - Nacisti izvedejo pokol več tisoč Judov v Babjem Jaru pri Kijevu.

oktober - december - Nemci začnejo operacijo za dokončno zavzetje Moskve; sovjetska vlada se umakne v kraj Kujbišev, v mestu vlada izredno stanje, a Nemce prehiti zima; decembra pred Moskvo vzpostavijo "zimsko linijo".

18. november - Nemčija in Italija doživita poraz pri Tobruku v Libiji in sta prisiljeni v umik.

7. decembra - Japonska napade ameriško vojaško oporišče v Havajskem otočju Pearl Harbor, ZDA napovejo vojno Japonski in Nemčiji.

Fotografije napada Japoncev na Pearl Harbor:

11. decembra - Nemčija in Italija napovesta vojno ZDA.

25. decembra - Japonci zasedejo Hongkong in v naslednjih mesecih okrepijo osvajanje jugovzhodne Azije.