Statistični urad je postregel s še enim sklopom izredno zanimivih podatkov, ki so povezani z obletnico konca 2. svetovne vojne. Tokrat so se lotili "zmagovitih" imen.
Kdaj sta bila Zmaga in Zmago najbolj priljubljena?
Danes sta med prebivalci Slovenije 602 osebi z imeni Zmaga, Zmago, Zmagoslav, Zmagoslava, Zmagomir in Zmagica, navaja omenjeni urad in dodaja, da je bila priljubljenost teh imen še posebej izrazita v obdobju 1946–1960. V tem obdobju se je namreč rodila polovica moških in kar 62 odstotkov žensk s temi imeni.
"Domnevamo lahko, da so nekateri starši proslavili konec vojne tudi tako, da so svoje novorojene otroke poimenovali prav s temi "zmagovitimi" imeni," dodajajo na statističnem uradu.
Od današnjih prebivalk Slovenije z imenom Zmaga je bila vsaka tretja rojena v letih 1946–1948. Pozneje ni tega imena v nobenem letu dobilo toliko novorojenih deklic.
Moško ime Zmago je postalo popularno nekoliko kasneje, najbolj pa v obdobju 1960–1967, ugotavlja urad. V tem obdobju se je namreč rodila prav tako tretjina vseh današnjih Zmagov v Sloveniji.
Veliko tudi Viktorjev in Viktorij
Poglejmo še različici imen Zmago in Zmaga: gre za imeni Viktor in Viktorija, prav tako različice kot so na primer Viki, Viko ali pa Vika, Vikica, Viki, Viktoria in podobno. Viktor namreč izhaja iz latinske besede "victor" (zmagovalec), Viktorija pa iz besede "victoria" (zmaga). Moških s temi imeni je v Sloveniji 2.964, žensk pa 2.253.
Vsak četrti od v Sloveniji danes živečih Viktorjev je bil rojen v letih 1951–1960, sicer pa je to ime doseglo najvišje mesto na lestvici popularnosti moških imen pred letom 1941 (17. mesto po pogostnosti) in med vojno (20. mesto), pravijo na statističnem uradu.
Dodajajo, da podobno velja tudi za ime Viktorija: vsaka četrta od današnjih prebivalk Slovenije s tem imenom je bila rojena do začetka 2. svetovne vojne.
Viktorija se še vedno krepko drži
To ime pa je med omenjenimi štirimi pomenskimi in oblikovnimi različicami tega "zmagovalnega" oz. "zmagovitega" imena (Zmaga, Zmago, Viktor, Viktorija) še dandanes najbolj popularno. V zadnjih petih letih je ime Viktorija dobilo približno 20 novorojenih deklic letno in priljubljenost tega imena čedalje bolj narašča, opozarjajo na omenjenem uradu.
Nada in Milena
Po vojni so se razumljivo bolj uveljavila slovanska imena, upadla pa so imena germanskega izvora.
Statistika kaže, da je največ med vojno rojenih dečkov dobilo imena Franc, Jožef, Anton, Ivan in Janez. V prvih povojnih letih je bil seznam enak, le nekoliko "premešan".
Na seznamu najpogostejših ženskih imen so se nova imena začela na splošno pojavljati prej, pravijo na uradu. Največ med vojno rojenih deklic je dobilo imena Marija, Ana, Jožefa, Frančiška in Terezija. V prvih petih letih po vojni pa sta se na seznam najpogostejših petih ženskih imen poleg imen Marija, Ana in Jožefa uvrstili tudi imeni Nada in Milena.
"Priljubljenosti imena Nada, ki izhaja iz besede "nada" (upanje, pričakovanje), je zelo naraslo prav po koncu 2. svetovne vojne. Med deklicami, rojenimi v prvih petih letih po vojni, je bilo to četrto najbolj priljubljeno (najpogostejše) ime, še do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa se je uvrščalo med 20 najpogostejših ženskih imen," so razložili na statističnem uradu.
Nepriljubljena imena
Nekaterim imenom se je priljubljenost med vojno in v prvih letih po njej opazno zmanjšala. "To velja na primer za imena germanskega izvora, saj so pod nemško okupacijo na izbiro imen, ki so jih dobili novorojenčki, zlasti pa na obliko njihovega zapisa, bistveno vplivali (tudi) nemški uradniki (Lenarčič: Vse o imenih v Sloveniji)," razlagajo na uradu.
Najbolj se je zmanjšala popularnost imena Adolf. Danes ima to ime 841 prebivalcev Slovenije. Skoraj polovica teh (46 odstotkov oziroma 384) je bilo rojenih med vojno in takrat je bilo to ime na 18. mestu po priljubljenosti. V prvih petih povojnih letih se je pogostnost tega imena izrazito zmanjšala – uvrstilo se je na 159. mesto. Od današnjih prebivalcev Slovenije z imenom Adolf jih je bilo rojenih takoj po vojni 38, kaže statistika.
V večji meri se je zmanjšala popularnost še nekaterih drugih imen, npr. Friderik, Oto, Herman, Ervin ter Erika in Frida, so še razložili na statističnem uradu.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.