To so župani, vpleteni v afere, preiskave ali kazenske ovadbe

Najbolj vroča zgodba preteklega mandata se je konec leta 2012 odvijala v Mariboru, kjer je vstajniško gibanje odneslo takratnega župana Franca Kanglerja. Toda meščanov v socialno obubožanem mestu niso razjezile številne kazenske ovadbe proti županu, pač pa uvedba radarjev za merjenje hitrosti vožnje, ki bi neposredno udarila po njihovih žepih.

Kangler je bil po množičnih protestih prisiljen odstopiti, nadomestne volitve pa so na njegovo mesto postavile "vstajniškega" župana Andreja Fištravca, ki pa prav tako ni imun na kazenske ovadbe in preiskave protikorupcijske komisije. V ospredje silijo zgodbe o spornem sklepanju podjemnih pogodb s svetovalci, prav tako je Fištravec menil, da si lahko kupi službena oblačila na račun meščanov.

Ljubljana, Zoran Janković

Več shodov pred mestno hišo je doživel tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je tudi sam vpleten v več postopkov. Komisija za preprečevanje korupcije je januarja 2013 v poročilu o premoženju predsednikov parlamentarnih strank pri Jankoviću med drugim ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonsko določenih obveznosti poročanja o premoženjskem stanju, obremenjenost s korupcijskimi tveganji in sume zlorabe položaja. Upravno sodišče je dvakrat kot neutemeljeno zavrnilo tožbo Jankovića glede poročila, a je napovedal ponovno pritožbo.

Jankovićevo ime se je v zadnjih letih večkrat znašlo tudi v kriminalističnih zapisnikih. Tako naj bi bil med ovadenimi zaradi domnevne preslepitve pri pridobitvi posojila za gradnjo Športnega parka Stožice, zaradi česar so kriminalisti septembra 2012 preiskali tudi njegov dom in mestno hišo, ter zaradi domnevne goljufije pri prodaji zemljišča na Vojkovi cesti.

Komenda, Tomaž Drolc

Župan Komende Tomaž Drolc je bil nepravnomočno obsojen na osem mesecev zapora zaradi zlorabe uradnega položaja, saj je dal leta 2010 za poldrugi milijon poroštva zasebnemu podjetniku brez vednosti občinskega sveta in brez soglasja ministrstva za finance.

Koper, Boris Popovič

Med tistimi, ki so se znašli na sodišču, je tudi koprski župan Boris Popovič. Aprila je bil zaradi zlorabe položaja pri prodaji občinskih zemljišč nepravnomočno obsojen na tri leta zapora in dveletno prepoved opravljanja javne funkcije. Sodba mu sicer ne bo preprečila boja za vnovični županski mandat, če jo bo potrdilo še višje sodišče, pa bodo v Kopru – v primeru da Popovič vnovič dobi večinsko podporo volivcev – bržkone potrebne nadomestne volitve.

Piran, Peter Bossman

Piranskega župana Petra Bossmana se je posredno dotaknila afera v zvezi s sumom zlorabe uradnega položaja pri vzpostavitvi brezplačnega internetnega omrežja v občini.

Ajdovščina, Marjan Poljšak

Ajdovski župan Marjan Poljšak si je doslej prislužil dve kazenski ovadbi. Obe sta povezani z varovanjem kulturne dediščine oziroma z urejanjem infrastrukture v starem mestnem jedru Ajdovščine, a je bil v obeh primerih oproščen.

Kranj, Mohor Bogataj

Nad kranjskim županom Mohorjem Bogatajem, ki se bo na letošnjih volitvah potegoval za četrti mandat, je dlje časa visel sum zlorabe uradnega položaja zaradi sporne poravnave med občino in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske. Po opravljeni sodni preiskavi je tožilstvo nedavno odstopilo od kazenskega postopka, saj ni bilo zbranih dovolj dokazov.

Jesenice, Tomaž Tom Mencinger

Tožilstvo je zavrglo tudi kazensko ovadbo zoper jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja zaradi domnevnega izigravanja upnikov v Hokejskem klubu Acroni Jesenice. Mencinger, ki se letos poteguje za tretji županski mandat, je bil pred letom in pol tudi tarča jeznih protestnikov, ki so zahtevali zapor za "grobarje jeseniškega hokeja".

Trebnje, Alojz Kastelic

Trebanjski župan Alojz Kastelic si je nabral več kot 15 kazenskih ovadb, zaradi žaljive obdolžitve pa ga je ovadila tudi protikorupcijska komisija. Kastelic je bil zaradi zlorabe županskega položaja pravnomočno spoznan za krivega in predlani obsojen na sedem mesecev pogojne zaporne kazni.

Novo mesto, Alojz Muhič

Z ovadbo je imel opraviti tudi župan Novega mesta Alojz Muhič. Kot odgovorna oseba občine je bil ovaden zaradi suma zlorabe uradnega položaja, potem ko je podpisal koalicijski sporazum z mestnim odborom SLS, po katerem naj bi si razdelili najpomembnejše položaje v občinskih zavodih in podjetjih. Tožilec je ovadbo zavrgel kot neutemeljeno.

Slovenj Gradec, Matjaž Zanoškar

Na Koroškem je najbolj odmevala zaposlitev sina prejšnjega župana Matjaža Zanoškarja na občini. KPK je ugotovila koruptivno ravnanje občine Slovenj Gradec v času, ko jo je še vodil Zanoškar, saj je občina v tistem času najprej za določen, nato pa za nedoločen čas zaposlila županovega sina, in sicer na podlagi razpisnih pogojev, ki so mu izrazito ustrezali. Zanoškar je očitke o koruptivnem ravnanju zavrnil in trdil, da v postopku zaposlitve ni bil udeležen.

Med koroškimi župani pa se je sicer v iztekajočem se županskem mandatu v sodnih mlinih znašel tudi prevaljski župan Matic Tasič, a je tožilstvo proti koncu postopka umaknilo obtožnico, ki se je nanašala na domnevno zlorabo položaja.

Murska Sobota, Anton Štihec

Tudi proti murskosoboškemu županu Antonu Štihcu je bilo doslej vloženih več ovadb, a še nobena ni prišla na sodišče, z izjemo zadnje, povezane s plačili komunalnega podjetja nogometnemu društvu Mura. Zanjo sicer Štihec pravi, da so mu na tožilstvu oziroma policiji še tik pred vložitvijo obtožnice zatrjevali, da je v postopku zgolj priča, ne pa osumljenec oziroma obdolženec.

Tržič, Pavle Rupar

Več ovadb zaradi zlorabe položaja in oškodovanja občinskega proračuna je bilo pred leti vloženih tudi proti nekdanjemu županu Tržiča Pavlu Ruparju. V štirih primerih je bil obsojen na pogojno kazen in vračilo protipravno pridobljenega premoženja, oktobra 2012 pa mu je sodišče prvič prisodilo tudi zaporno kazen. Leto pozneje je prvostopenjsko sodbo potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, s čemer je postala pravnomočna.