Največji skupni dolg ima Ljubljana, dolg glede na prebivalca pa je najvišji v Gornjih Petrovcih

Občine se lahko s soglasjem ministrstva za finance tudi zadolžujejo, a le v določenem zakonskem okviru. Kriza je seveda udarila tudi po občinskih proračunih in že predlani se je skupni dolg občin povečal za skoraj štiri odstotke, v letu 2013 pa se je povečal še za nekaj manj kot pol odstotka na 840,3 milijona evrov. Če upoštevamo, da nas je dobra dva milijona, to pomeni, da na vsakega prebivalca pade 410 evrov dolga.

Na dnu članka najdete dokument s podatki o zadolženosti v vseh občinah ob koncu leta 2013.

Slovenske občine so se v preteklih letih zadolževale predvsem za izgradnjo komunalne in cestne infrastrukture ter za izgradnjo ali obnovo vrtcev, šol, zdravstvenih domov in večnamenskih krajevnih domov. Denar pa so potrebovale tudi za pokritje svojega sofinancerskega deleža pri projektih, ki se financirajo iz evropskih sredstev.

Najbolj zadolžena je Ljubljana

Iz podatkov za leto 2013, ki so nam jih posredovali iz ministrstva za finance, je razvidno, da ima največji dolg največja slovenska občina, Mestna občina Ljubljana. Skupni dolg (dolg občine je okoli 120 milijonov evrov, dolg pravnih oseb pa 84 milijonov evrov) znaša slabih 205 milijonov evrov. S po približno 52 milijoni evrov dolga sledita občini Maribor in Koper.

Na MOL so za 24ur.com pojasnili, da je zadolženost občine (navedli so podatke brez dolga pravnih oseb op.a) konec leta 2012 znašala 133 milijonov evrov, konec leta 2013 123 milijonov, na dan 30. 6. 2014 pa 116 milijonov evrov, ''kar pomeni, da se dolg MOL zmanjšuje''. Povedali so še, da so v mandatu Zorana Jankovića izvedli več kot 1500 projektov, trenutno jih izvajajo še 171.

''Če bi te investicije ustavili, bi dolg lahko odplačali v enem letu, vendar se nam zdi pomembno vlagati v razvoj mesta in tako meščankam in meščanom zagotavljati višjo kakovost bivanja,'' so še pojasnili in dodali, da MOL plačuje glavnice in obresti dolgoročnih kreditov skladno z dogovorjenimi roki.

Po dolgu na prebivalca vodi občina Gornji Petrovci

Drugačna pa je slika, če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Tu vodi občina Gornji Petrovci, kjer je vsak občan v povprečju zadolžen kar za 1740 evrov (skupni dolg znaša okoli 3,8 milijona evrov). A župan Franc Šlihthuber opozarja, da slika ni črno-bela.

Po njegovem mnenju zakon o financiranju občin ni dober. ''Formula za dodelitev sredstev je namreč enaka za vse občine. In tako torej v občinah, kjer število prebivalstva raste, dobijo več denarja, kot tam, kjer pada. Naš primer je sledeč: v 20 letih (od 1994 do 2014) smo zabeležili 328 rojstev in 820 smrti (skupno imajo okoli 2100 prebivalcev op.a.), a po površini smo velika občina (66,8 km2). Razmerje med sredstvi, ki jih potrebujemo za vzdrževanje in investicijske projekte in pridobljenimi sredstvi, je katastrofalno. Po kriterijih in formuli namreč vsako leto dobimo za okoli 150.000 do 200.000 evrov manj, v 20 letih je to torej okoli tri milijone evrov sredstev. Sosednje občine pa to dobijo, a imajo manjšo površino,'' je za 24ur.com razložil župan Gornjih Petrovcev. Dodal je, da je na to opozoril tudi vlado, a ni bilo učinka, zdaj pripravljajo dokumentacijo za vložitev ustavne presoje.

Šlihthuber je še pojasnil, da so ta dolg pridelali v 20 letih, saj leta 1994 niso imeli ničesar, ni bilo vodovoda, javne razsvetljave, vrtca, šola je propadala. ''Mi smo morali poskrbeti za osnovno komunalno infrastrukturo,'' je povedal in dodal, da bi morala država pokazati le kanček razumevanja. V Sloveniji je po njegovih navedbah okoli 30 do 35 občin s takim problemom, s katerim se ukvarjajo tudi v Gornjih Petrovcih.

Dolg nad 1000 evrov na prebivalca še v občinah Komenda, Litija, Kostel, Solčava in Koper

S 1362 evri dolga na prebivalca Gornjim Petrovcem sledi občina Komenda, po več kot 1000 evrov dolga na prebivalca pa znašajo še dolgovi občin Litija, Kostel, Solčava in Koper.

V občini Kostel so za 24ur.com navedli, da so v občini trenutno 704 prebivalci, skupen dolg pa je konec leta 2013 znašal 782.974 evrov. To pomeni, da ima občina Kostel dolg na prebivalca v višini 1112 evrov. Pojasnili so, da so se v občini zadolževali za izvedbo investicijskih projektov.

''Pretežni del investicijskih vlaganj v obdobju zadolževanja (od leta 2007 do leta 2013) zajema naslednje večje projekte: Svet Kolpe (vlaganja v objekt TRIS),  projekti v izgradnjo in obnovo kanalizacije in vodovodov, v energetsko obnovo javne razsvetljave, posodobitev in obnovo občinskih cest, projekte ohranjanja kulturne dediščine in razvoja turizma v občini (projekt Svet Nature, Centri znanj) projekt energetske sanacije občinskih objektov (OŠ Fara),'' so pojasnili in dodali, da se bodo znova morali najeti kredit, in sicer za projekt Podjetniški inkubator Kostel. Soglasje od ministrstva za finance so že dobili. Poudarili so še, da občina svoj dolg redno odplačuje in da je letos predvideno odplačilo glavnic v višini 76.000 evrov.

Župan občine Litija Franci Rokavec je za 24ur.com dejal, da so se zadolžili za izgradnjo nove šole v Litiji, medgeneracijskega središča, centralne čistilne naprave s kanalizacijo in vzporedno gospodarsko javno infrastrukturo (ureditev cest, vodovod, javne razsvetljave v mestu Litija). Občina nima v načrtu dodatne zadolžitve je še pojasnil in dodal, da dolgove redno odplačujejo.

22 občin brez dolga

Je pa v Sloveniji od 212 občin tudi 22 takih, ki niso zadolžene. Te so: Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Črenšovci, Dobrepolje, Gorišnica, Ivančna Gorica, Jezersko, Ljubno, Logatec, Loški Potok, Luče, Lukovica, Markovci, Miren-Kostanjevica, Rače-Fram, Rogašovci, Starše, Straža, Šenčur, Trzin, Turnišče, Vodice.

Podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole je pojasnil, da so ob nastopu mandata pripravili lokalni razvojni program, v katerem so si med drugim zadali cilj, da pridobijo vsaj pet milijonov nepovratnih sredstev. Cilj so presegli, saj so pridobili 5,7 milijona evrov in tako zagotovili skoraj 50-odstotno sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi. Nezadolženost občine po njegovih besedah torej ne pomeni, da v občini ni bilo nobenih večjih projektov. Poudaril je, da so zaključili več infrastrukturnih projektov, nekaj jih je še izvajajo, med temi je gradnja nove podružnične šole v Zagradcu.

Se pa v občini zavedajo, da v prihodnosti brez zadolževanja zagotovo ne bo šlo, saj morajo v Ivančni Gorici izgraditi še nekaj infrastrukture.