Obljubljajo: 5000 služb, banko za brezobrestne kredite, državne milijone. Gospodarstveniki: 5 let ni bilo nič!

Nekoč je Maribor cvetel, pravijo tisti, ki se spominjajo zlatih časov gigantov, kot sta bila TAM ali Metalna. V 20 letih zatona so se spremenili tudi ljudje, pravi ena od dolgoletnih prodajalk na mariborski tržnici. Danes so številni v mestu ob Dravi predvsem apatični. Razen, ko gre za nogomet. A od veselja po dobljeni tekmi se pač ne da živeti.

Sprememb, na katere računajo vsako leto in to že dve desetletji, ni. Pa naj se zamenjata lokalna ali državna oblast. Letos se bosta zamenjali obe. Novo vlado imamo, novo lokalno oblast bodo Mariborčani volili konec tedna. Kandidatov ne manjka. Za stolček prvega moža upehanega mesta jih je kar 17! "Najbrž zato, ker je to še edina služba, ki se jo tukaj da dobiti," pikro pripomni že omenjena prodajalka.

Pred poletjem so v mestu namerili okoli 19-odstotno brezposelnost. Bila bi še višja, če številni ne bi našli dela čez mejo v Avstriji. Med najbolj priljubljenimi storitvami, ki jih ponuja mariborski Zavod za zaposlovanje, je tako tečaj nemščine.

Mineva približno 11 mesecev, odkar je takratna premierka Alenka Bratušek Mariboru z okolico obljubila 66-milijonski paket pomoči. Izplačana je bila peščica sredstev, aktualni predsednik vlade, ki najbrž šele ugotavlja realnost klavrne zapuščine predhodnih vlad, ko gre za državno blagajno pa – izplačilo preostanka bo še preučil, propadajoči Športni center Pohorje, ki bi lahko s seboj pokopal še lep del preostalega turizma, pa je "deležen njegove pozornosti".

Še bolj kot problem Mira Cerarja bo situacija v Mariboru v prvi vrsti problem prihodnjega župana mesta. Pa čeprav so mestne oblasti – pa naj je bila katera koli – doslej bolj kot rešitve iskale krivce in jih pogosto našle v Ljubljani, tam pa se je zgodba končala.

Zato bi moral novi župan znati precej več kot le greti županski stolček. Predvsem pa delati drugače kot po opisanem modelu. "Najlažje je kriviti nekoga drugega, a dejstvo je, da krivde za trenutno situacijo ni mogoče pripisati samo eni strani. V resnici smo krivi vsi, ker ne sprevidimo, da moramo sodelovati in skupaj najti koncept razvoja, ki bo koristil vsem. Za gospodarstvo je tudi občina 'država' in država je hkrati tudi 'občina'. In od obeh ne pričakujemo pomoči, ampak povezovalno vlogo in iniciativo. Nobena država, pa naj bo na lokalni ali nacionalni ravni, ne more začrtati prave strategije in pravih ukrepov za gospodarstvo brez sodelovanja z gospodarstvom," je jasna direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.

V tekmi za mariborski županski stolček med drugim najbolje kaže aktualnemu in nekdanjemu županu. Andreju Fištravcu in Francu Kanglerju resno konkurenco izmed sedemnajsterice predstavlja le kandidat SMC Anton Kranjc. A če se bo razpletlo po napovedih anket, v mestni hiši na koncu velikih sprememb ne bo. Pa čeprav se gospodarstveniki za zadnjih pet let ne morejo spomniti pozitivnih ukrepov mestne oblasti, ki bi mestu končno prinesla nov vzpon. "Glede na rezultate, ki jih merimo v gospodarstvu, bi težko našteli pozitivne ukrepe, tudi tisti, ki so bili sprejeti, so ostali neuresničeni, ker niso bili dobro in celovito premišljeni. Težko rečemo, da je ukrep, ki spodbuja zaposlovanje mladih, dober, če gospodarstvenik nima prostora za širitev proizvodnje ali pa čaka na določena soglasja in dovoljenja po več let. Težko bi tudi rekli, da je pogovarjanje in nenehne obljube o tem, kako bo cena kvadratnega metra zemljišča enaka kot v Avstriji, produktivno, če se že leta nič ne spremeni. Tudi govor o tujih investitorjih, ki naj bi prišli v mesto, ne daje rezultatov, saj če bi se vsaj toliko ukvarjali z domačimi gospodarstveniki, bi tudi ti uspeli povečati proizvodnjo in zaposliti več delavcev. Delovna mesta v obstoječih podjetjih se zapirajo in obljube o novih delovnih mestih, ki pa stanejo neprimerno več kot ohranitev obstoječih, so včasih neokusne, predvsem pa niso realne," je ostra Podgornikova.

Da bi jih politiki tokrat bolj poslušali, gospodarstveniki ne pričakujejo. Imajo pa svoje predloge: "Predvsem bi regija in Maribor kot njena vodilna občina potrebovali jasno strategijo razvoja, saj bi le ta lahko bila podlaga za prave ukrepe in prave odločitve, ne samo odgovornih politikov, ampak tudi gospodarstvenikov, ki bi jim bila strategija razvoja okolja lahko podlaga tudi za njihov razmislek in investicije. Brez tega je področje brez kompasa in se razvija sporadično, kar zagotovo ne daje rezultatov ne regiji in ne posameznim podjetjem. Od vodilne občine v regiji torej pričakujemo, da bo dala iniciativo za pripravo skupne strategije razvoja in da bo potem sprejemala vse potrebne ukrepe, ki bodo pripeljali do uresničitve,“ pravi Podgornikova.

Če že ne mnenje gospodarstva, bi morale mariborsko lokalno oblast skrbeti številke. V zadnjih sedmih letih je na območju Štajerske gospodarske zbornice, kjer levji delež zavzema prav Maribor, propadlo več kot 2000 podjetij in okoli 8000 delovnih mest. "V letu 2013 smo v Podravju zabeležili začetek stečajnega postopka v 142 družbah, kar pomeni, da je bilo začetih stečajev za skoraj 58 odstotkov več kot v letu 2012 oziroma so ti postopki pomenili kar 68 odstotkov vseh tovrstnih postopkov na ravni države. Po številu začetih stečajev je v ospredju področje trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledi področje gradbeništva, 24 začetih stečajnih postopkov je bilo v družbah na področju predelovalne dejavnosti. Pomemben kazalnik je tudi likvidnost: število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad pet dni neprekinjeno se povečuje iz meseca v mesec. V decembru 2013 je imelo transakcijske račune blokiranih 1.142 pravnih oseb s povprečnim dnevnim zneskom blokade 120.202 evrov. Znesek je za 30 odstotkov višji kot leto prej. Štajerska podjetja so v preteklem letu dosegla za 2,5 odstotka nižje celotne prihodke kot leto prej, neto izguba družb v regiji pa se je skoraj podvojila. Neto dodana vrednost na zaposlenega v letu 2013 je bila v Sloveniji 39.011 evrov, v regiji pa 30.497," podatke niza Podgornikova.

Mladi: svetla točka je nogomet

V takšnih razmerah je precej klavrno vzdušje tudi med mladimi. V mestnem Mladinskem svetu, ki združuje mariborske mladinske organizacije, ocenjujejo, da Maribor gospodarsko stagnira, kar se pozna tudi na področju sociale, zaposlovanja mladine in možnosti za osebnostni razvoj, ki je zelo okrnjen. "Svetla točki sta sistem izobraževanja in nogomet," pravijo.

Pestijo jih brezposelnost, stanovanjska problematika, pritiski družbe, brezciljnost. "Po naših izkušnjah bi bilo treba na področju lokalne politike za potrebe mladih postoriti marsikaj. Med drugim bi bilo treba povečati delež sredstev za mladinske organizacije. Je pa trenutno v pripravi nov program za mlade v MOM, s katerim naj bi bolj sprejemali tudi naše pripombe," pravijo.

Od bodočega župana – pa naj bo kdor koli že – zdaj pričakujejo, da bo upošteval glas mladih tudi v času, ko ni volitev. A ker morajo biti politiki poslušni svojim volivcev, je vprašanje, ali bo temu na koncu res tako. Novega mariborskega župana bo namreč izvolila neka druga interesna skupina, priznavajo mariborski mladi sami: "Mladi so politično pasivni, participacija na volitvah je majhna."