Ne ideologija kandidatov, volivce zanimajo konkretni projekti in storitve

Na tokratnih volitvah na svojem županskem mestu trdno ostajajo usidrani tudi ljubljanski, koprski in celjski župan, Zoran Janković, Boris Popovič in Bojan Šrot. Kot navaja asistentka na katedri za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede Simona Kukovič, sodeč po rezultatih, volilno telo v teh županih prepoznava napredek in razvoj občine. Prav tako te župane po besedah strokovnjakinje za lokalno samoupravo "zaznamuje poseben stil vodenja občine, in sicer menedžerski stil, ki v določenem pogledu vsebuje elemente in karakteristike avtoritarnega stila vodenja, kar pa volivcem očitno ustreza, saj ga povezujejo z učinkovitostjo delovanja občine".

Tudi ovadbe in obtožnice jih ne odvrnejo od kandidata

Tudi ovadbe in obtožnice, ki obremenjujejo nekatere župane, očitno volivcev niso odvrnile od podpore. Predvsem prepričljivi zmagi Popoviča in Jankovića "kažeta, da ljudje dajejo prednost izvedenim projektom in dosedanjemu vodenju občine pred osebne zgodbe posameznikov ... seveda, dokler zadeva ni pravnomočna", pravi Kukovičeva.

Na lokalni ravni ne deluje strategija novih obrazov

Po drugi strani etablirane politične stranke po njenem mnenju niso ponudile dovolj močnih, prepoznavnih in prepričljivih protikandidatov, kar je obstoječim županom le olajšalo celoten predvolilni proces. "Že tako je zelo težko premagati dosedanjega župana, ki ima za sabo vrsto uspešnih projektov in ima zgrajeno podporno telo, kaj šele, če se kot protikandidat pojavi nekdo, ki ga večina občanov niti ne pozna. Izkazalo se je, da na lokalni ravni ne deluje strategija 'novih obrazov'," je dodala.

Zanimajo jih konkretni projekti in storitve

Preference volilnega telesa so pri volitvah na lokalni ravni sicer bistveno drugačne kot na volitvah na nacionalni ravni, poudarja strokovnjakinja. Na lokalni ravni namreč volivce zanimajo konkretni projekti in storitve, ki jih bodo lahko vsakodnevno uporabljali, ne pa toliko sama usmerjenost in ideologija. Volivci na lokalnih volitvah (sploh v primeru župana) volijo posameznika in ne stranke, izpostavlja.

Potreben je čas

Ali bodo župani upravičili zaupanje, pa bo pokazal čas. Popoviču celo grozi zapor. A je Kukovičeva glede možnosti odpoklica županov osebno nekoliko zadržana, saj bi se lahko pojavljale precejšnje zlorabe. Če bi se odločili za možnost odpoklica, bi sama najraje videla, da bi župana lahko odpoklicali le volivci in odstotek volivcev za odpoklic bi morala biti absolutna večina volilnega telesa v določeni občini. "Sicer pa župane čaka preizkus vsaka štiri leta, ko se volivci odločijo, ali si nek župan zasluži njihov glas in zaupanje tudi prihodnji mandat," izpostavlja.

Gre za različne strategije

Strategija, ki deluje na državnozborskih volitvah, očitno ne deluje enako dobro na lokalnih. Tako je denimo v Ljubljani uspel župan, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah s svojo stranko doživel polom. Nasprotno je največja parlamentarna stranka SMC v prvem krogu ostala brez župana.

Na lokalnih volitvah je pomembno, da ima politična stranka dobro organizacijo, mrežo in prepoznavnost. Treba si je izgraditi stabilno volilno telo, si pridobiti zaupanje občanov, izpeljati proces selekcije kandidatov in se šele nato podati v boj za mandate, poudarja sogovornica.

S tega vidika bi bilo za največjo parlamentarno stranko SMC, ki deluje šele štiri mesece, bolje, da bi lokalne volitve izpustila "z utemeljitvijo, da so resna stranka, ki se zaveda posebnosti lokalnega okolja in da želijo izgraditi lokalno mrežo ter izbrati resne, vsebinsko prepoznavne kandidate, ki bodo nosilci lokalnega razvoja v prihodnje". "Žal tega niso naredili," ugotavlja Kukovičeva.

Kako se bodo gradile koalicije?

Novi župani bodo sicer morali v občinskih in mestnih svetih sklepati tudi različne koalicije, pri čemer Kukovičeva meni, da so pri tistih, ki so igro lokalnih volitev resno zastavili, že oblikovane koalicije in pri vodenju občine ne bodo imeli posebnih težav.

"Naše raziskave sicer kažejo, da se župani pri svojem vodenju velikokrat odločajo za t. i. projektne koalicije (torej za vsak projekt posamično), kar zahteva nekoliko več spretnosti poganja, predvsem pa sodelovanja med različnimi političnimi akterji, za kar pa osebno menim, da je vsekakor dobrodošlo in tudi tisti element, ki ga volivci (sploh na lokalni ravni) pričakujejo od izvoljenih predstavnikov," je pojasnila Kukovičeva, ki lokalno politično vodenje preučuje tudi v doktoratu, ki ga končuje.

Zakaj tako nizka udeležba?

Udeležba v prvem krogu tokratnih lokalnih volitev je bila sicer najnižja doslej, le okoli 44-odstotna. A glede na to, da smo v Sloveniji letos imeli že evropske in državnozborske volitve, pa tudi referendum, to za Kukovičevo ni presenetljivo. Volilno telo je "utrujeno" od nenehnega prepričevanja in nagovarjanja, meni. Poleg tega pa k nižji volilni udeležbi pripomore še splošno nezadovoljstvo ljudi in zaradi nenehnih afer tudi nezaupanje v (predvsem nacionalno) politiko, je še prepričana strokovnjakinja.