Kdo podpira odpoklic župana, kdo bi združeval občine in kdo uvedel proračun, pri katerem bi imeli besedo volivci?

Nekatere politične stranke so že napovedale, da bodo po lokalnih volitvah, ki bodo po evropskih in državnozborskih že tretje letos, premislile o svoji nadaljnji poti. Čeprav bodo pri tem "premisleku" najbrž bolj temeljite tiste, ki jim na volitvah ni šlo najbolje, pa bi bila analiza kompatibilnosti načina delovanja in programske smeri z željami volivcev in potrebami okolja nujna kar za celotno politiko. Ljudje že leta vse manj odhajajo na volitve, na volitvah, ki ponujajo možnost neodvisnih kandidatov, pa tradicionalnim političnim strankam rečejo "ne".

Če se bodo nadaljevali trendi iz prejšnjih let, bodo najuspešnejša "stranka" tokratnih lokalnih volitev neodvisni kandidati. Leta 2010 je bilo takšnih izvoljenih županov kar 70, medtem ko se je na takratnih lokalnih volitvah najuspešnejša stranka SLS lahko veselila 32 županov. Ob pregledu tokratnih županskih kandidatur pa je bilo mogoče opaziti, da so se nekateri kandidati, ki so v preteklosti za župansko funkcijo že kandidirali kot kandidati strank, tokrat na volitve odpravili samostojno in pred vložitvijo kandidature zbirali podpise podpore.

"Kriva je negativna retorika nekaterih strank"

O tem nezaupanju volivcev in kandidatov razmišljajo tudi v strankah. V NSi menijo, da so politične stranke v Sloveniji na slabem glasu, ker "predstavljajo izrazito negativno retoriko", svoje pa prispevajo še stranke, ki delujejo netransparentno in koruptivno. "A dejstvo je, da neodvisna lista in politična stranka v svojem bistvu pomenita isto – združenje podobno mislečih ljudi," pravijo.

V SLS menijo, da se občani na lokalnih volitvah odločajo "bolj na osnovi predstavitve vizije razvoja občine posameznega kandidata in osebnih lastnosti kandidata kot pa na osnovi strankarskih preferenc". Če je temu tako, bi lahko kvečjemu zaključili, da stranke v svoje vrste ne privabijo lokalno spoštovanih ljudi z vizijo, kar za strankarsko politiko spet ni preveč dobra popotnica.

Da bi se zaupanje v stranke povrnilo, v Združeni levici vidijo naslednjo rešitev: "Za povrnitev verodostojnosti uradne politike si moramo prizadevati za demokratičnost znotraj strank, široko vključenost članstva in transparentnost delovanja. Še pomembnejše pa, da politike, ki jih predlagamo, predvidevajo enake cilje za vse družbene ravni – torej doseganje demokratičnosti, zagotavljanje transparentnost in dajanje prednosti človeku pred kapitalom."

Stranke za vaše lokalno okolje predlagajo …

Politične stranke smo prosili, da svoje programe na področju lokalne politike strnejo v pet ciljev. Kaj torej volivcem ponujajo?

V Stranki Mira Cerarja (SMC) nameravajo občine spodbujati k medsebojnemu funkcionalnemu povezovanju, poskrbeti za bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev, predlagajo energetsko sanacijo stavb v občinski lasti, sicer pa obljubljajo, da bodo svojo novo politiko prenesli na lokalno raven in stranko konsolidirali tudi na lokalnem nivoju.

V SD so ob predstavitvi pred lokalnimi volitvami dejali, da stavijo na socialno demokracijo in svoje kandidate. "Tam, kjer so naši županje in župani, tam lokalne skupnosti rastejo in ljudje se počutijo prijetno," je dejal predsedujoči stranki Dejan Židan.

Združena levica predlaga uvedbo participativnega proračuna, zato da bi vsi imeli besedo, kako naj se kraj razvija, v Ljubljani predlagajo uveljavitev soupravljanja v javnih podjetjih MOL, na splošno pa še izboljšanje in razširitev socialnih storitev (ustanovitev javnih kuhinj, razvoj javne zdravstvene mreže, preprečevanje odtekanja javnih sredstev v zasebne žepe), razvoj trajnostne mobilnosti tako v sami občini kot v povezovanju s sosednjimi občinami ter večjo dostopnost stanovanj s spodbujanjem stanovanjskih zadrug in vključevanjem praznih stanovanj v fond neprofitnih stanovanj.

V SLS, ki je na zadnjih lokalnih volitvah prepričala največ volivcev, kot prednostne naloge izpostavljajo izboljšanje lokalne samouprave, tako da država prenese določene pristojnosti države na nižjo raven, kot je na primer delovanje centrov za socialno delo, prostorsko načrtovanje, določene pristojnosti s področja kmetijstva (namakanje, komasacija) in upravljanja regionalnih cest – po principu subsidiarnosti, prav tako je osrednja prednostna naloga po njihovem tudi nadaljnje črpanje evropskih sredstev in ustvarjanje enakomernega razvoja po vsej Sloveniji. Izpostavljajo še pomen vzpostavljanja potrebne gospodarske infrastrukture, investicij in uravnoteženih občinskih proračunov.

V SDS izpostavljajo prostorsko načrtovanje, ki preko načrtnega planiranja ustvarja pogoje za razvoj gospodarstva, obnove in širitve naselij, stanovanja in urejenost naselij. Zavzemajo se za urejeno infrastrukturo – tako komunalno kot družbeno. Pozornost posvečajo skrbi za zdravo in čisto okolje, učinkovitosti občinske uprave in podpori društvom, nevladnim organizacijam in tistim, ki skrbijo za zaščito in reševanje.

V Zavezništvu Alenke Bratušek med prioritetami izpostavljajo racionalizacijo in večjo strokovnost poslovanja občin, učinkovito pridobivanje sredstev za financiranje zlasti velikih projektov, učinkovitejše upravljanje s prostorom, večjo vključenost občanov v odločanje in povezovanje manjših občin.

V NSi pa pravijo, da želijo ustvariti pogoje za nova delovna mesta, zlasti v luči pospeševanja sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN). "Druga prioriteta Nove Slovenije in njenih kandidatov na lokalnih volitvah pa je, da si bomo prizadevali za skladen razvoj občin, torej tako za razvoj podeželja kot mestnih središč. Občinske uprave in občine morajo biti učinkovit servis občanom," pravijo.

Vsi bi evropska sredstva, ta pa iz leta v leto ostajajo nepočrpana

Tako kot številni neodvisni kandidati po državi, se tudi stranke zanašajo na evropska sredstva in obljubljajo, da jih bomo odslej bolje črpali. A s temi sredstvi se zapleta vsako leto, pa čeprav se boljši pristopi iščejo že vse, odkar so nam ta sredstva na razpolago. Kakšni so predlogi strank tokrat?

V NSi vlado pozivajo, da pripravi partnerski sporazum za črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2014 – 2020. Opozarjajo tudi, da bo treba denar za projekte, za katere so občine dobile sredstva iz prejšnje finančne perspektive, pa ne bodo končani do leta 2015, vrniti. "Odločbe za te projekte so se delile na lepe oči, brez resnega preverjanja uspešnosti projekta. Vlada pa zdaj nima poguma, da bi županom, ki projektov ne bodo končali do leta 2015, vzela denar in ga namenila tistim projektom, ki imajo že vse pripravljeno za začetek gradnje," ocenjujejo v NSi.

V SMC menijo, da bi se lahko zadregam glede črpanja evropskih sredstev v prihodnje rešili z izvolitvijo kandidatov, ki bodo kos zahtevni nalogi priprave projektov, primernih za sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Za boljše črpanje sredstev pa predlagajo večje funkcionalno povezovanje občin in pomoč državnih institucij.

Tudi v Združeni levici očitno menijo, da levji delež težave predstavljajo premalo usposobljeni kadri: "Za reševanje težav, povezanih s črpanjem evropskih sredstev, bi izkoristili razpoložljiva sredstva iz tehnične pomoči, ki so namenjena krepitvi zmogljivosti občin za učinkovito upravljanje evropskih sredstev. S pomočjo teh sredstev in sredstev občinskih proračunov bi zaposlili kadre, zadolžene za izvajanje evropskih projektov, vse zaposlene, ki izvajajo naloge povezane z evropskimi sredstvi v občinskih upravah pa bi izobraževali in usposabljali na vseh področjih, ki so pomembna za izvajanje evropskih projektov in učinkovito črpanje evropskih sredstev."

Drugačnega mnenja so v SDS, kjer menijo, da krivda ni na strani lokalnih skupnosti, ampak države. "Kriva je vlada. Tako prva kot druga Janševa vlada sta bili na tem področju uspešni!"

"Slovenija mora čim prej podpisati partnerski sporazum z Evropsko komisijo in že v njem navesti ukrepe, s pomočjo katerih se bo spopadla z izzivi, ki so pred njo," menijo v SLS, kjer računajo, da bo lahko h kakšni rešitvi na tem področju pripomogel tudi njihov evropski poslanec Franc Bogovič, ki je v Evropskem parlamentu tudi član Odbora za regionalni razvoj – REGI.

Kdo meni, da je (premajhnih) občin preveč?

Občin je preveč, pa še predrage so. Očitek, ki je precej pogost, tudi pozivi k zmanjšanju števila občin so že bili. V SMC na to pravijo, da se bodo zavzemali za financiranje občin, ki bi jih spodbudilo k večjemu medsebojnemu funkcionalnemu povezovanju.

V SDS ocenjujejo, da problem lokalne samouprave ni v številu občin, pač pa v pretirani centralizaciji naše države. Za hitrejši razvoj po njihovem mnenju manjkajo regije. "Verjetno bi se naloge v posameznih okoljih lahko opravljale tudi učinkoviteje v primeru povezovanja dveh ali več občin, vendar pa tega ni mogoče doseči na silo in na administrativen način, pač pa preko ekonomskih vzpodbud in samostojne odločitve v posameznih okoljih," pravijo v SDS.

V NSi menijo, da v Sloveniji ni preveč občin, je pa strošek delovanja občin prevelik. "Zaradi tega se zavzemamo za skupne občinske uprave, obenem pa bi še vedno dovolili, da bi občani in krajani sami odločali, v katero smer naj gre razvoj določenega okolja," pravijo.

V SLS ideji glasno nasprotujejo, še posebej kakšnim hitrim in nepremišljenim ukrepom. "Občine, tudi manjše, dokazujejo, da se same lahko hitreje in bolje razvijajo, kot če so združene. V SLS smo prepričani, da so občine odigrale odločilno vlogo pri decentralizaciji Slovenije in tako ogromno prispevale k bolj enakomernemu regionalnemu razvoju, ki pa ga je še vedno treba aktivno spodbujati, saj se Slovenija povsod ne razvija z enako hitrostjo. Treba je opozoriti, da so občine najbolj učinkoviti porabniki evropskih sredstev, kljub oviram, ki jih država žal še ni uspešno rešila."

Drugače menijo v Združeni levici, kjer ocenjujejo, da je občin preveč, oziroma so nekatere tako majhne, da ne morejo opravljati vseh obveznosti. "Razmišljati bi morali o združevanju nekaterih skupnih obveznosti posameznih občin ali pa del obveznosti prenesti na regionalna telesa, ki pa žal še niso vzpostavljena," pravijo.

V Zavezništvu Alenke Bratušek menijo, da so za uspešno državo bistvenega pomena ravno dobro delujoče občine. "To pa je možno le z lastnimi sredstvi ter jasnimi razvojnimi cilji. Treba je pristopiti k družbenemu dogovoru glede števila pokrajin, ki pa ga lahko dosežemo le z zelo jasno reformo lokalne samouprave, z jasno razdelitvijo nalog in sredstvi, ki jih občine potrebujejo za izvajanje. Vsekakor pa menimo, da števila občin ne gre manjšali zgolj na podlagi »matematičnih« kriterijev, ampak mora reforma temeljiti na jasnih kriterijih uspešnosti občin," pravijo. Med te kriterije bi uvrstili strošek poslovanja občine (stroški plač in administracije ter prostorskih in tehničnih pogojev) glede na število prebivalstva in na višino proračuna občine po prebivalcu, odstotek uspešnih podjetij v občini, uspešnost črpanja evropskih sredstev in kandidatur za evropske projekte ter pokritost in dostopnost javnih zavodov.

Kdo bi dal občanom možnost, da odpokličejo župana in kandidatne liste očistil "sumljivih" kandidatov?

Ob vsakih lokalnih volitvah se v Sloveniji tudi vedno znova srečamo z vprašanjem "večnih" županov in problemom tistih, nad katerimi visijo takšni ali drugačni dvomi. Medtem ko se v prvem primeru občani pogosto sprašujejo, ali je njihova prednost, da imajo za glavo občine "človeka z izkušnjami", ali je ta že postal "lokalni šerif", ki zavira razvoj, se v drugem primeru na lokalni ravni ponavlja zgodba z državne – opozorila uradnih služb o kakšnih nepravilnostih so na hitro odpravljena kot "pritisk političnih nasprotnikov". Ideja, da bi lahko nezadovoljni volivci župana odpoklicali sredi mandata ali da bi mandat županov omejili, zato ni nova, podpore tistih, ki bi jo lahko uresničili, pa ni prav veliko.

"O mandatu župana vedno odločajo ljudje. Na volitvah. In prav je tako," so jasni v SDS. Prav tako se ne strinjajo z možnostjo odpoklica: "Na volitvah odločajo ljudje. Narobe bi bilo, če bi o tem odločali drugi organi. Še posebej v Sloveniji, kjer je zaupanje v pravosodje in njegovo neodvisnost na nulti točki. In ljudje verjetno razumejo, da imamo v Sloveniji sodni sistem, ki ni neodvisen in služi v politične namene. Zato ljudje recimo bolj zaupajo nekdanjemu županu ene od mestnih občin, kot pa sodišču, ki ga je obsodilo in zaradi česar mu je bil odvzet mandat državnega svetnika," opozarjajo.

V SMC pa ideje kategorično ne zavračajo. "V primeru, da župan ne dela dobro, mu volivci lahko odrečejo podporo na naslednjih volitvah. Bi bilo pa smiselno odpreti strokovno razpravo in soočiti mnenja o tem – nekatere države namreč poznajo ureditev, kjer je mogoče odpoklicati župana," pravijo. Poudarjajo tudi, da kandidati, nad katerimi visijo dvomi, mečejo slabo luč na politiko, zato so morali v njihovi stranki kandidati podpisati izjavo o nekaznovanosti.

V SLS menijo, da so vsakokratne lokalne volitve priložnost, da volivci sami omejijo mandat župana, če se jim zdi, da ta svojega dela ne opravlja dovolj dobro. Zato se jim zakonske omejitve ne zdi potrebno uvajati. Od funkcionarjev, na katere se je vsul plaz (utemeljenih) obtožb pa se je stranka doslej običajno distancirala.

"Vsak kandidat ali kandidatka, ki je v kazenskem postopku oziroma je bil spoznan za krivega resnejših kršitev zakona, bi se moral zaradi možnosti vplivanja umakniti iz politike. Ker se to praviloma ne dogaja in se s položaja moči vrši pritiske na sodstvo in vpletene, bo potrebno to zakonsko urediti," pa pravijo v Združeni levici, kjer menijo, da bi moral biti odpoklic funkcionarjev pravica volivcev. "S periodičnostjo volitev je namreč politična odgovornost omejena na redne lokalne volitve, ki so vsake štiri leta, dogajanja v zadnjih nekaj letih, ki so povezana predvsem z vprašanji osebne integritete nekaterih nosilcev županske funkcije, nemočjo nadzornih institucij za hitro ukrepanje ter z izjalovljenimi pričakovanji volivcev, pa zahtevajo oblikovanje pravne podlage za predčasni odpoklic župana. Tu bi lahko večjo vlogo odigrali referendumi na ravni mesta, ki bi jih lahko predlagali zbori občanov na ravni četrtnih skupnosti," predlagajo.