Drugi krog: kje bo najbolj napeto?

V 56 slovenskih občinah, med njimi je tudi šest mestnih, bodo volivci v nedeljo odločali, komu od dveh kandidatov zaupati županski stolček. V drugi krog sta se uvrstila dva najuspešnejša kandidata iz prvega, če bosta v drugo dobila enako število glasov, pa bo o zmagovalcu odločal žreb. Na dosedanjih volitvah se to še ni zgodilo, smo pa bili nekajkrat blizu temu, saj je že odločal zgolj glas oziroma dva.

Leta 2010 je denimo na žreb kazalo v Mirni peči, kjer sta bila kandidata po prvem štetju glasov povsem izenačena, a je po ponovnem štetju uradni izid pokazal, da je eden od njiju dobil dva glasova več, in mu je zato tudi pripadlo župansko mesto.

Že v prvem krogu je letos nekaterim zmaga ušla le za nekaj glasov, medtem ko je drugim obstoj v županski tekmi zagotovila že manj kot petinska podpora. A visok delež prejetih glasov v prvem krogu še ne zagotavlja končne zmage, saj gre za novo glasovanje in novo štetje glasov.

Kje bo najbolj napeto? 

Eden zanimivejših dvobojev letošnjega drugega kroga se obeta v Kopru, saj ima dolgoletni župan Boris Popovič v Alešu Bržanu resnega tekmeca. Čeprav je hkrati res, da se je v drugi krog uvrstil s 44,58 odstotka glasov, kar je 14 odstotnih točk več od Bržana.

Napeta tekma za županski stolček se bo odvila tudi v Mariboru med politično še neizkušenim podjetnikom Sašo Arsenovičem in nekdanjim županom Francem Kanglerjem. Arsenovič je v prvem krogu sicer zmagal, a so v drugem na Kanglerjevi strani izkušnje in močna politična podpora.

Še enkrat bodo morali na volišča še v štirih mestnih občinah, v Kranju, na Ptuju, v Novi Gorici in Slovenj Gradcu. V Kranju in na Ptuju, kjer sedanja župana nista kandidirala, je na županskem mestu zagotovljena sprememba, volitve pa bodo pokazale, ali bo tako tudi Novi Gorici in Slovenj Gradcu, kjer se je sedanjima županoma uspelo uvrstiti v drugi krog.

Ptuj je zanimiv tudi zato, ker je bilo  v prvem krogu med zmagovalko Nuško Gajšek in drugouvrščenim Štefanom Čelanom le 370 glasov razlike, prav veliko pa ni zaostal niti tretjeuvrščeni kandidat. 

V Brežicah je, po drugi strani, Ivan Molan zmago v prvem krogu zgrešil za 0,18 odstotka glasov. Dobil jih je 5150, glede na to, da so volivci oddali 10.338 veljavnih glasov, bi jih potreboval 5.170. Zmanjkalo mu jih je 20. 

Nekaj podobnega se je zgodilo Danilu Kacijanu v Cankovi, zbral je 49,42 odstotka glasov. Oddanih je bilo 1198 veljavnih, zmagal bi s 600, dobil jih je 592. 

Blizu zmagi v prvem krogu so bili tudi Franc Vovk iz Dolenjskih Toplic, Franc Horvat iz Tišine in Martin Rebolj iz Moravč. A slednjega v drugem krogu čaka zelo težko delo. Dobil je natančno 49 odstotkov glasov, njegov najuspešnejši protikandidat Milan Balažic pa 47,14 odstotka. 

Boj za štiriletni županski mandat bo torej neizprosen, odločilen bo vsak glas. Podobno izenačena sta bila po prvem krogu tudi kandidata v Domžalah in Gornjem Gradu, kjer je Aljaž Špeh dobil dva glasova več kot Stanko Ogradi.

Zanimiv je bil tudi volilni izid v občini Jesenice, kjer so bili glasovi izrazito razpršeni med kandidati. V drugi krog sta se uvrstila Blaž Račič in Tomaž Tom Mencinger, prvi s 23,52, drugi pa s 23,18 odstotka glasov. Z drugimi besedami: Račiča je podprlo 20 volivcev več. 

V Kamniku se bosta za to, da bi nasledila premierja Marjana Šarca, spopadla dva podžupana. V prvem krogu je zmagal Matej Slapar pred Igorjem Žavbijem, njegova prednost znaša 71 glasov. Dobil jih je 3485. 

Majhna je tudi razlika v Kostelu, kjer je zgolj 577 volivcev. Ti so v prvem krogu Ivanu Črnkoviču namenili 164, Valentinu Južniču pa 137 glasov. Razlika, čeprav v odstotkih kar velika, je tako le 27 glasov. Če bo tudi v drugem krogu na volišča prišlo 413 volivcev, bo za izvolitev potrebnih 207 glasov.

Za primerjavo: v Mestni občini Maribor, največji med občinami, ki še nimajo župana, bi bilo v primeru, da bi tako kot prvič svoj glas oddalo 45.019 volilvcev, za izvolitev potrebnih 22.510 glasov. Volilnih upravičencev je sicer 90.509. 

A vrnimo se k občinam, kjer so bile razlike v številu dobljenih glasov med kandidati najmanjše. Med njimi je Kungota, Tamara Šnofl je dobila 1121, Igor Stropnik pa 999 glasov. 

V Lendavi, še eni občini, kjer se podobno kot na Jesenicah za naklonjenost volivcev potegujeta kandidata, ki sta zbrala le po četrtino oddanih glasov, jih je Dejan Süč prejel 1236, Janez Magyar pa 1195. Med njima je bilo tako manj kot odstotek razlike. 

Iztopa pa Izola, v drugem krogu sta kandidata, ki v prvem nista dobila niti 20-odstotne podpore volivcev. Evgenij Komljanec je z 18,04 odstotka zabeležil najnižji izid zmagovalca prvega kroga, njegov prvi zasledovalec Danilo Markočič je prejel 17,68 odstotka glasov.

Oči javnosti bodo gotovo usmerjene tudi v Piran, za vodenje starodavnega mesta se potegujeta Tomaž Gantar in Đenio Zadković. Prvi je dobil 2.553, drugi pa 2.540 glasov. V odstotkih je to 34,59 proti 34,41.

Med občinami, kjer bosta kandidata najbrž do konca trepetala za zmago, so tudi Šmarješke Toplice. Prvo- in drugouvrščenega loči 26 glasov, Marjan Hribar jih je dobil 872, Bernardka Krnc pa 846. 

Kje bile razlike največje?

Največjo prednost iz prvega kroga ima kandidat za tržiškega župana Borut Sajovic. Zbral je 47,52 odstotka glasov, njegov najbližji zasledovalec Pavel Rupar pa več kot 28 odstotnih točk manj, in sicer 19,14 odstotka glasov.

Tudi v občini Tišina je bila razlika med prvouvrščenima Francem Horvatom in Ivanom Horvatom več kot 25 odstotnih točk. Več kot 20 odstotnih točk sta bila narazen tudi prvouvrščena Stanko Rojko in Dušan Zagorc v Gornji Radgoni, Egon Repnik in Damir Pekič v Miklavžu na Dravskem polju, Ivan Molan in Igor Zorčič v Brežicah, Andrej Kavšek in Maja Kocjan v Črnomlju ter Matija Čakš in David Stupica v Šmarju pri Jelšah.

Med mestnimi občinami v drugi krog, kot že omenjeno, z največjo razliko iz prvega odhaja Boris Popovič v Kopru.