Čas epidemije zdravstvu povzroča še več težav: nekateri bolniki težko pridejo do zdravnika. V ambulantah se ob vseh pacientih še oglašajo na stotine klicev vsak dan. V enem od zdravstvenih domov so v enem tednu našteli kar 85 tisoč telefonskih klicev.
Da je v tem času ob ukrepih za preprečitev širjenja koronavirusa izjemno težko priti do zdravnika, je dejstvo, ki mu pritrjujejo tudi številek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Od januarja do julija so izvajalci v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter dispanzerja za ženske opravili 276.142 obravnav manj kot v enakem obdobju lani, kar je 3,84 odstotka manj. V zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, mladino in otroke so opravili 417.063 obravnav manj (31,53 odstotka), v specialistični ambulantni dejavnosti 1.469.786 storitev manj (16,12 odstotka) in v akutni bolnišnični dejavnosti 23.474 obravnav manj (11,78 odstotka) kot v enakem obdobju lani.
Kot so opozorili pri ZZZS, slabša realizacija programa vpliva tudi na slabšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev. Zato pozivajo vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, naj se ustrezno organizirajo in izvedejo program, za katerega izvedbo so se obvezali s pogodbo z zavodom, ter zagotovijo nemoten dostop do osebnega zdravnika. Sicer jim grozijo tudi pogodbene kazni.
Predlagajo izboljšanje dostopnosti po telefonu
Med rešitvami predlagajo vzpostavitev informacijskih točk za bolnike oziroma izboljšanje dostopnosti po telefonu. ZZZS predlaga tudi reorganizacijo oziroma centralizacijo naročanja in posredovanja povratnih informacij bolnikom o datumu in uri osebnega pregleda ali telefonskega razgovora z zdravnikom za več ambulant na enem mestu.
Rešitev na ZZZS vidijo tudi v vzpostavitvi posebnih informacijskih točk za naročanje na odvzem brisa in povratne informacije o izvidu odvzetih brisov na nacionalni ravni, na sistemski ravni pa bi bilo po oceni ZZZS treba takoj urediti prenos določenih kompetenc na medicinske sestre. Med njimi so predpisovanje nekaterih medicinskih pripomočkov in nenujnih reševalnih prevozov, kar bi razbremenilo zdravnike.
Izpostavili so še dosledno izvajanje pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki po novem omogočajo, da napotni zdravnik podaljša veljavnost napotnice osebnega zdravnika, če ugotovi, da bo zavarovana oseba na podlagi že izdane napotnice potrebovala zdravstvene storitve tudi po preteku obdobja veljavnosti napotnice. "To pravilo se še premalo uporablja, kar tudi po nepotrebnem povzroča ponovne obiske ali telefonske klice osebnega zdravnika," ugotavlja ZZZS.
Dodatna sredstva ne pomagajo, če ni ljudi
Predlagajo tudi vsaj začasno ustavitev zniževanje števila količnikov, ko zdravnik lahko odkloni novega bolnika, ter nadaljevanje zmanjševanja administrativnih bremen v zdravstvu in povečevanje števila timov družinskih zdravnikov. A kot so ob tem poudarili, zagotavljanje dodatnih sredstev ne bo zadoščalo, saj ZZZS zaradi pomanjkanja zdravnikov ne more oddati vseh programov.
"Zato so nujni sistemski ukrepi, kot so povečanje vpisa na medicinsko fakulteto, optimizacija poteka specializacije družinske medicine (v zadnjih letnikih naj poteka na primarni ravni in ne na klinikah), pozitivna promocija poklica zdravnika na primarni ravni, uvoz zdravnikov iz tujine," so navedli.
Primer bolnice z razlitim slepičem
V Zdravniški zbornici Slovenije ob številnih opozorilih na težave v dostopnosti do zdravniške pomoči po državi poudarjajo, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. "V zadnjih tednih smo v javnosti zasledili več zapisov in izpovedi bolnih ali njihovih svojcev o oteženem dostopu do zdravniške pomoči v različnih delih Slovenije, saj so se bolniki morali kljub različnim nujnim stanjem naročiti, opraviti in počakati na rezultat testa na okužbo z novim koronavirusom," so zapisali v pozivu. Med zadnjimi je primer Maje Kalan, ki je do obravnave pri zdravniku prišla šele po več dneh, čeprav je imela razlit slepič.
"Ti primeri kažejo, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahteva takojšnje ukrepanje. V takih primerih namreč lahko nekajdnevno ali celo samo nekajurno čakanje na test povzroči hujše posledice za zdravstveno stanje bolnika ali je zanj tako čakanje lahko celo usodno," so danes sporočili iz zdravniške zbornice.
Kot so zapisali, kljub večkratnim opozorilom, da je treba izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev, vnovič ugotavljajo, da se tovrstni primeri še vedno dogajajo in da je dostopnost v določenih primerih ponekod še vedno neustrezna. "Pri tem poudarjamo, da je treba zdravstveni sistem prilagoditi razmeram in ne iskati 'krivcev' in izgovorov. Sodobne informacijske rešitve že obstajajo in z ustreznimi prilagoditvami bi jih lahko kmalu učinkovito vključili v sistem naročanja na testiranje," so dodali v zbornici.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.