Nemški zdravstveni minister Jens Spans je včeraj ocenil, da je čas, da začnejo evropski regulatorji delati hitreje, ko gre za odobritev cepiva naveze Pfizer-BioNTech, ki so ga med drugim že odobrili v Veliki Britaniji, ZDA in Kanadi.
Po prvih napovedih naj bi cepivo za uporabo v EU odobrili 29. decembra, a minister Spans je po tem, ko se je nemška politika odločila, da do 10. januarja ustavi državo, saj beležijo eksponentno rast okužb, dejal, da bi bilo treba postopek pospešiti. V Nemčiji imajo sicer že pripravljenih 400 centrov za cepljenje in okoli 10.000 zdravnikov, ki bi lahko s cepljenjem začeli takoj, ko bodo cepivu prižgali zeleno luč.
In kot kaže so ga regulatorji uslišali.
Iz Evropske agencije za zdravila (EMA), kjer že več tednov preverjajo klinične in znanstvene podatke proizvajalca, trenutno pa se prebijajo čez dokumentacijo o cepivu, so sprva sicer sporočili, da delajo z maksimalno hitrostjo. "Evropski državljani želijo hitro odobritev, a še bolj kot to želijo, da temeljito preverimo koristi in potencialne škodljive učinke, tako da bodo lahko prepričani, da je cepivo varno in učinkovito," je dejala direktorica agencije Emer Cooke. "Nenehno si prizadevamo za odobritev prvega cepiva proti covidu-19," je še poudarila.
Očitno pa so ocenili, da lahko postopek zaključijo že 21. decembra. EMA je danes namreč sporočila, da bo o odobritvi tega cepiva odločala osem dni prej, kot je bilo sprva predvideno. Regulatorji pravijo, da so se za premik datuma odločili, ko so od proizvajalca prejeli dodatne podatke.
Pričakovati je, da bo agencija dala zeleno luč za odobritev cepiva. Nato ga mora odobriti še Evropska komisija, kar velja za formalnost in bi lahko sledilo v nekaj dneh. S tem bi bila odprta pot za množično cepljenje v vseh članicah Evropske unije.
V agenciji poudarjajo, da ne bodo popuščali pri varnostnih standardih. "Odobritev za trg zagotavlja, da bo cepivo proti covidu-19 ustrezalo tistim visokim standardom EU, ki veljajo za vsa cepiva ali zdravila," so zapisali v sporočilu za javnost.
Namero agencije EMA, da se na temo cepiva sestane prej, kot so sprva načrtovali, je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je zapisala, da to pomeni, da bodo prvi Evropejci najbrž cepljeni še letos.
Prvi odmerki kmalu tudi Sloveniji, a cepiva še nekaj časa ne bo dovolj za potrebno 60-odstotno precepljenost
Sloveniji je do konca leta obljubljenih približno 5000 doz cepiva Pfizer-BioNTech proti covidu-19, je minister za zdravje Tomaž Gantar včeraj dejal v odgovoru na več ustnih poslanskih vprašanj na izredni seji DZ.
Gantarja na daljši rok skrbi zlasti, da ne bi dosegli 60-odstotne precepljenosti prebivalstva. Gibanja proti cepljenju namreč po njegovih besedah niso močna samo v tujini, ampak tudi znotraj naše države. To je tudi eden od razlogov, zakaj so se odločili za nakup preko Evropske komisije in Evropske agencije za zdravila – da bi bilo zaupanje v varnost cepiva večje.
Predsednik vlade Janez Janša pa je sinoči razkril tabelo s podatki, koliko odmerkov cepiva družbe Pfizer naj bi Slovenija dobila letos in v začetku prihodnjega leta. Kot je razvidno iz tabele, naj bi v tem letu tako prejeli 58.500 odmerkov, januarja 5850, februarja 83.850 in nato marca še 99.450 odmerkov.
"Lahko sicer pride še do sprememb (upajmo, da navzgor), a tole so količine obljubljenih odmerkov cepiva Pfizer zoper covid-19 za Slovenijo iz skupnih naročil EK. Za učinkovito cepljenje ene osebe potrebujemo dva odmerka. Prvo cepivo Moderne pa bo na voljo najkasneje do 12. 1. 2021," je dodal.
Če bi želeli, da bi se lahko življenje normaliziralo, bi bilo treba po oceni strokovnjakov cepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva. Prva pošiljka cepiva bo predvidoma zadostovala za cepljenje 50.000 do 60.000 ljudi. Še letos bi za cepljenje, ki bo prostovoljno, namenili 10,5 milijona evrov. Med prvimi, ki jih bodo cepili, bodo v skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše.
Jerala: Zagotoviti moramo, da bodo ljudje (s)prejeli cepivo
Slovenski strokovnjak Roman Jerala, ki je s skupino razvijal tudi slovensko cepivo proti covidu-19, ocenjuje, da "lahko tudi omejena količina cepiva za 120.000 ljudi – in še vsaj za kakšnih 50.000 odmerkov Moderne – zaščiti del najbolj ogroženih", torej starejših in ljudi z različnimi bolezenskimi stanji, zaradi katerih so v primeru okužbe ranljivejši.
"Zdaj moramo zagotoviti, da vsi ti res (s)prejmejo cepivo, vsaj do jeseni pa še ostalo prebivalstvo," še meni Jerala.
Po njegovem mnenju bodo cepiva nedvomno varna, saj jih bodo zdravstvene agencije rigorozno pregledale. "Stranski učinki so bili relativno majhni. Pri enem ali dveh cepivih so sicer začasno prekinili testiranje, ker je prišlo do nekega dogodka. Če nekdo umre, potem takoj prekinejo testiranje, čeprav je možno, da je umrl iz popolnoma drugih razlogov. Po tem, ko so odkrili, da dogodki niso bili posledica cepiva, so raziskovanje nadaljevali," kar je po njegovem mnenju zagotovilo, da varnost jemljejo zelo resno, je pred časom povedal v oddaji 24UR ZVEČER.
Prepričan je, da so cepiva veliko varnejša kot katera koli druga zdravila. Tudi stranske učinke pričakujejo komaj pri enem na 100.000, celo pri enem na milijon cepljenih. "Glede varnosti vsekakor ne bi bil v skrbeh," je dodal.
KOMENTARJI (313)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.