Nov zakon o živalih: 'To so koraki v pravo smer, a še veliko ostaja neurejenega'

Vlada je na četrtkovi dopisni seji dala soglasje predlogom spremembe Zakona o zaščiti živali. Pripravilo jih je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je (kot so zapisali v zapisniku po četrtkovi redni seji vlade) sledilo pripombam Zakonodajno-pravne službe državnega zbora.

Amandmaji vsebinsko ne posegajo v besedilo predloga zakona, razen amandmaja, s katerim se v dogovoru z deležniki dodaja prepoved uporabe, prodaje in trženja električnih ovratnic za šolanje živali, ki delujejo na principu povzročanja električnih šokov.

Po besedah vlade predlog celoviteje ureja področje odgovornega lastništva in posedovanja eksotičnih vrst živali ter zapuščenih živali. Kot še piše v zapisniku, prinaša tudi natančnejše določanje sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Uvaja določbe o odgovornem lastništvu mačk, da bi tako zmanjšali število zapuščenih mačk, za skrbnika živali pa zahtevo po osnovnih znanjih glede potreb in oskrbe živali. Dopolnjene so tudi določbe, ki urejajo področje nevarnih psov. Predlog pa ureja še status pastirskih psov za varovanje čred na paši.

Privezovanje psov bo prepovedano, natančno pa bodo določene izjeme, ko je privezovanje nujno. Prav tako bo prepovedana usmrtitev zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh ter usmrtitev živali zaradi pridobivanja kož ali krzna.

Novela dodatno določa nosilce stroškov za oskrbo zapuščenih živali ter uvaja možnost izreka višjih kazni za prekrške.

"Ostaja še veliko stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti"

Da pozdravljajo vse izboljšave, so ob tem sporočili z Društva za zaščito živali Pomurje (DZZPOM). A v isti sapi dodajajo, da ostaja še veliko stvari, ki bi jih bilo potrebno urediti. "Pri prepovedi verig nas skrbi predvsem, da bo zdaj veliko psov pristalo v boksih. Gre za pse, ki so praktično celo življenje priklenjeni na verigah in zaprtih v boksih. S prepovedjo verig se tem psom življenje ne bo izboljšalo, kvečjemu poslabšalo, saj bodo v boksih oziroma pesjakih imeli na voljo še manj prostora za gibanje, manj pa je tudi interakcije z ljudmi ali drugimi živalmi. Tu bi bilo potrebno določiti minimalni čas obveznega vsakodnevnega izpusta, v skupnem času minimalno eno uro in pol gibanja na dan," menijo v društvu.

Pri problematiki zapuščenih mačk pa se po njihovih besedah ne bo veliko spremenilo, dokler ne bo čipiranje obvezno. "V Sloveniji potepuških psov ni, je pa zelo dober sistem sledljivosti izvora. Pri mačkah bi morali predvsem poudariti pomen sterilizacij in kastracij," pravijo na DZZPOM.

Pri eksotičnih živalih je zakonodaja zdaj bolje urejena, menijo. "Je pa še zelo velik primanjkljaj na področju rejnih živali – še vedno je dovoljena baterijska reja, stalni privez živali ali določena izjemno majhna površina za bivanje, ki praktično ne omogoča nobenega gibanja," opozarjajo iz Pomurja.

"Predlogi zakona so koraki v pozitivno smer"

Novela zakona o zaščiti živali prinaša vrsto ugodnih rešitev, kakor novih omejitev, obveznosti, ki bodo direktno ali posredno vplivale tudi na zavetišča za živali, pa izpostavljajo v zavetišču v ljubljanskih Gmajnicah.

Po njihovih besedah nov zakon v največji možni meri ureja lastništvo živali, s tem pa sledljivost in odgovorno osebo ter plačnika vseh stroškov, povezanih z določeno živaljo."Mačke so trenutno največji strošek na področju zapuščenih hišnih živali, zato je tu dobra ureditev pomemben korak v zmanjšanje nepotrebnih stroškov države ali lokalne skupnosti, pa tudi nepotrebnega trpljenja živali, ki so prepuščene same sebi in neomejenemu razmnoževanju, prometu, boleznim," poudarja veterinar in vodja zavetišča Ljubljana Gmajnice Marko Oman. Prav tako meni, da nov zakon bolje definira skrb za eksotične zapuščene živali, ki doslej v Sloveniji ni bila sistemsko urejena. 

"Predlogi zakona so koraki v pozitivno smer in vse predloge podpiramo, saj pomenijo za zavetišča lažje obvladovanje problematike. Eksotične živali, ki jih ni dovoljeno posedovati kot hišne živali, zavetišče ni dolžno sprejeti. Podobni primeri so se že dogajali in sicer sta med bolj znanimi primeri želve rdečevratke in za njimi rumenovratke. Prepovedano jih je prodajati, tiste, ki pa so že pri občanih pa bodo tam ostale do njihove naravne smrti," pojansjuje Oman. 

Želja zavetišč je, da bi se postopoma registriralo vse hišne živali oziroma zagotovilo sledljivost in na novo dovolilo posedovanje samo za dovoljene vrste. "Trenutno je zapuščenih drugih hišnih živali v povprečju med 20 in 40 na leto in veliko večino sprejmemo v zavetišče Ljubljana. Druga nekatera zavetišča sprejmejo zgolj posamezne živali. Zato smo tudi predlagali, da ni potrebno vsa zavetišča preurediti za sprejemanje drugih hišnih živali. Bolj običajne vrste hišnih živali bi se lahko obravnavalo v okviru obstoječih zavetišč, za zahtevnejše, manj pogoste pa je dovolj en center v državi, po možnosti v središču države zaradi dostopnosti in koncentracije teh živali v srednji slovenski regiji," pravi Oman.

Med hišnimi živalmi tudi velike ptice, divje mačke, opice ...

Zavetišče Ljubljana je sicer že sedaj usposobljeno za sprejem do desetih "drugih" hišnih živali. "Smiselna pa bi bila gradnja primernega centra, ki bi zmogel sprejemati tudi zahtevnejše vrste, ki jih gojimo v Sloveniji," poudarja sogovornik. To so predvsem plazilci in velike ptice, divje mačke, opice, ki jih že lahko najdemo v slovenskih domovih. A teh živali je manj kot psov in mačk in je problematiko po Omanovih besedah smiselno reševati na državni in ne na lokalni ravni. Enak predlog so podale tudi skupnosti občin.

Čipiranje zgolj lastniških mačk?

Prostoživeče mačke po predlogu Zakona postajajo posebna skupina znotraj hišnih živali. Samo v Ljubljani jih po oceni tamkajšnjega zavetišča živi okrog 10.000 in ne predstavljajo skoraj nikakršne težave. "Mačke so namreč v veliki meri samooskrbne," pravi Oman. Kot dodaja, bi bilo najbolj smiselno vlagati sredstva v kastracije in sterilizacije – ne le v zavetišču in pri prostoživečih mačkah, pač pa tudi pri lastniških. "Takšne mačke imajo tudi bistveno manj stikov in prenos bolezni je minimalen," poudarja.

V zavetišču Ljubljana menijo, da ni potrebno mikročipiranje vseh mačk, temveč zgolj tistih, katerih uradni skrbniki želimo biti. "Te mačke se bodo potem tudi obravnavale kot lastniške, ostale pa po principu prostoživečih mačk, kot doslej. Za zavetišče bo to veliko lažje, saj bo nedvoumno znano, ali najdena mačka ima skrbnika, ali je prostoživeča. Doslej je namreč to v rokah veterinarjev zavetišča," dodaja Oman. 

Mikročipiranje psov je bilo uvedeno leta 2003 in v dveh letih od uvedbe se je sprejem zapuščenih psov intenzivno zmanjševal ter v manj kot desetih letih dosegel plato, še poudarja sogovornik. "V zavetišču Ljubljana več kot dve tretjini psov vrnemo skrbnikom kot izgubljene. V nasprotju z izgubljenimi mačkami – teh vrnemo skrbnikom le okoli dva odstotka," ponazori Oman.

Zdravih živali ne evtanizirajo, čeprav nekatere pri njih ostanejo več let

V zavetišču Ljubljana ne evtanazirajo zdravih živali, "tako da sprememba zakona glede tega na nas ne bo imela posebnega vpliva". Uspavajo namreč samo neozdravljivo bolne in poškodovane živali oziroma nevarne živali po odločbi uradnega veterinarja. "V zavetišču bomo enako kot doslej še naprej zdravili vse živali, ki jih je mogoče zdraviti in jih vse oddajali novim skrbnikom, dokler jih ne oddamo, čeprav to za nekatere pomeni več let bivanja v zavetišču," pravi Oman.

V njihovem zavetišču živali v povprečju bivajo od 50 do 75 dni, preden jih oddajo novim skrbnikom. "Prostoživeče mačke, katerih ni mogoče oddati v posvojitev pa bomo sterilizirali oziroma kastrirali in oskrbeli ter zatem vrnili v okolje," pojasnjuje Oman. 

Lokalne skupnosti zagotavljajo sredstva za oskrbo zapuščenih živali. Nadstandardno oskrbo (bivanje dlje časa, zahtevnejše posege ipd.) pa v zavetišču zagotavljajo z lastnimi sredstvi ter s prispevki ob posvojitvi, z donacijami, tudi dediščinami ter sponzorstvi. "Občine so za pse in mačke, tako kot so predlagale v pripombah, še naprej pripravljene pokrivati stroške v enak obsegu, kot doslej, država pa naj pokrije tisto več, kar je potrebno za dolgotrajnejše bivanje. Delež donacij v zadnjih letih namreč zelo upada in z lastnimi sredstvi zavetišča težje zagotavljajo vse potrebno za dobro počutje živali," poziva Oman.

"Nevzgojenost psov je vse prepoznavnejši problem"

Kot še opozarjajo v ljubljanskem zavetišču, vse bolj očiten problem postaja nevzgojenost psov. "V prvi vrsti se je spremenil odnos do psov, ki so postali vse bolj družinski, varovanje pa so zamenjali varnostni sistemi. Tudi strpnost družbe do nevarnih psov je vse manjša. V zavetišču smo pogosto priča primerom, ko skrbniki želijo predati psa, ker ga več ne obvladajo in jim sosedje 'težijo'," pove Oman.

Kot pravi, je lahkomiselnih skrbnikov vse manj, "a žal še vedno veliko". Obvezno osnovno šolanje psov po vzoru nekateri zahodnih držav sicer še ni predvideno, bi pa bilo smiselno, menijo v zavetišču. "Do takrat pa bo največ pomagalo osveščanje. Tudi pasjih šol je vse več in je znanje tako postalo dosegljivo vsem," še izpostavlja Oman.