"Rednega nadzora nad izvajanjem zakona o pacientovih pravicah zato v tem času ne izvajamo. Nadzor bo odvisen od tega, kako se bo zdravstveni sistem postopoma zagnal in na podlagi katerih pravil bo urejen," so pojasnili.
Bolnišnice so se namreč v zadnjem mesecu dni ukvarjale predvsem z bolniki s covidom-19, pri ostalih pa prevzemali le najbolj nujne primere.
Postopno uvajanje nenujnih oblik zdravljenja
Na ministrstvu za zdravje so se sedaj odločili za ponovno in postopno uvajanje zagotavljanja nenujnih oblik zdravljenja, da se razbremeni izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, zagotovi pretočnost bolnikov s primarne na sekundarno raven ter čim prej zagotovi zdravstveno obravnavo tudi drugim bolnikom, če bi opustitev zdravstvenih storitev lahko vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja bolnika. Poleg tega pa skušajo zmanjšati tudi učinek sprejetih ukrepov na podaljševanje čakalnih dob.
Vnovična uvedba dejavnosti, kot so ambulantna specialistka in diagnostika, rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja, bo veljala le za bolnike, "ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal in pri katerih bi opustitev ali preložitev zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja".
Zdravniške organizacije so ob napovedi vnovičnega izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev v bolnišnicah ocenile, da bodo po sprostitvi prvih nenujnih zdravstvenih storitev ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa izvajalci verjetno morali prenaročiti vsakega drugega bolnika. Pričakujejo podaljšanje čakalnih dob in zato pozivajo k zamrznitvi ali dopolnitvi zakona o pacientovih pravicah.
Zahtev zakona o pacientovih pravicah v takih razmerah ne bo mogoče izpolnjevati, so ta teden opozorili predstavniki zdravniških organizacij. Skladno z zakonom namreč nenujne obravnave bolnikov pravzaprav sploh ne bi smeli zagnati.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.