Iskanje zdravnikov: '200 popravkov v dveh dneh kaže, da se portal uporablja'

Mnogim je aplikacija že v prvem dnevu delovanja omogočila, da so končno našli zdravnika. A že prvi dan delovanja se je pokazalo tudi, da so podatki, ki so jih pri Sledilniku dobili od ZZZS-ja, pravzaprav zastareli. Ljudje so jih obveščali, zdaj popravljajo in posodabljajo bazo podatkov v realno sliko. Da podatki niso točni, so vedeli že pred začetkom delovanja portala, pravi sogovornik: "Da je teh najdenih napak veliko, smo pravzaprav veseli. Na ta način bomo lahko bazo podatkov prečistili in potem ugotovili, kako bi to ažurirano stanje lahko vzdrževali dalje."  

Presenečeni so nad tako številnimi pozitivnimi odzivi: "Predvsem smo veseli, da je ta portal naletel na tako dober odziv tudi pri zdravnikih in ostalih deležnikih, da vnašajo popravke. To, da smo dobili več kot 200 popravkov v dveh dneh, nakazuje, da se portal uporablja." Koliko ljudi ga dejansko uporablja, ne vedo, saj namenoma ne sledijo številu uporabnikov ali kje se gibljejo in kaj iščejo. "Za te analize bo še čas," pravi.

Podatki v bolj uporabni obliki

Pojasnjuje, da želijo približati javno storitev uporabniku in informacijska tehnologija je zato izjemno primerna, če se uporabi na pravi način. Zavod te podatke sicer objavlja in vsakih 10 dni tudi ažurira, a bili so v malo manj prijazni obliki za uporabo, pravi Brumen: "Ne smemo podcenjevati obstoja robustnega javnega sektorja, ki vse te podatke zbira. Te baze nismo ustvarili mi, mi smo samo trenutnim zbranim, javno objavljenim podatkom dali novo podobo in uporabnost. S tem, da smo jih preoblikovali, prečistili in naredili takšen prikaz, da je lahko uporaben, smo te iste podatke ponudili v bolj uporabni obliki, ki bo, upamo, služila svojemu namenu. Da bo čim več ljudi brez zdravnika, čim lažje našlo svojega zdravnika."

Opozarja pa, da njihov portal ne more rešiti nekih sistemskih pomanjkljivosti, česar tudi niso pričakovali: "Tudi nismo pravi naslov za to vprašanje. Ta portal vidimo kot prvi korak, da se problema zavemo, mogoče kot izziv za prebivalce, za odločevalce politik in strategij. Mi samo želimo omogočiti državljanom lažjo uporabo in opozoriti na trenutno stanje," poudarja. 

Gre sicer za prostovoljce, ki zbirajo in analizirajo podatke, več kot 200 strokovnjakov z različnih področij. Spoznali smo jih ob začetku epidemije, ko so nas začeli v svojem prostem času obveščati, koliko je okuženih, kje, koliko v bolnišnicah in podobno. Takoj so dobili zaupanje javnosti, kasneje so celo vlada in državne inštitucije začeli uporabljati njihove podatke. Nagrajeni pa so le s priznanjem in zaupanjem javnosti in prispevki državljanov.

Ker še niso društvo v javnem interesu, ne morejo dobivati dohodnine, prav tako ne prejemajo nobene finančne podpore od države, financirajo se le s prostovoljnimi prispevki donatorjev in uporabnikov. "Po drugi strani smo javnim inštitucijam vedno pripravljeni pomagati z znanjem in izkušnjami, v resnici si bolj kot financiranja želimo odprtih odnosov, več povezovanja in sodelovanja. Nadomestiti teh inštitucij v resnici niti ne moremo niti ne želimo," zaključuje Brumen, ki se za konec ozre še v prihodnost. Naslednja tema, na katero bi se želeli osredotočiti, je spremljanje in prikazovanje podnebnih sprememb.