Zdravniška zbornica: Zmedo povzročajo strokovnjaki, ki to niso

Potem ko smo včeraj poročali o nestrokovnem podajanju informacij glede cepiv in cepljenja proti covidu s strani sociologa na nacionalni televiziji, so se zdaj oglasili tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, ki so varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev poslali javno pismo. Kot so zapisali v njem, je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev že spomladi, v primerljivem intervjuju, kot je bil v nedeljo s sociologom Tomažem Mastnakom, ocenila, da ravnanje enega od uredništev ni bilo premišljeno v primeru, ko je komentiranje zdravstvenega vidika epidemije omogočilo gostji, ki ni zdravnica in nima medicinskega zdravja ter na področju ohranjanja zdravja ne deluje na podlagi znanstvenih spoznanj in strokovno preverjenih metod. Opozorila je tudi, da intervju ni primeren žanr za podajanje polemičnih in skeptičnih stališč o javnem zdravju, so opozorili v zdravniški zbornici.

"Ne glede na tedanje stališče varuhinje je tokratni intervju potekal na način, pred katerim je svarila varuhinja. Kljub trudu, ki je bil v času epidemije vložen v strokovne razlage o nevarnostih virusa SARS-CoV-2, o možnostih zdravljenja in preventivi, še posebej pomenu cepljenja, se v delu javnosti tako vrstijo izrazi nezaupanja in vedno pogosteje tudi napadi na zdravnike in ostale člane zdravstvenega tima. Stopnjevanje napetosti v tej dolgi, predolgi epidemiji se odraža tudi v konfliktih pri iskanju zdravstvene pomoči," so pojasnili in dodali, da se pogosto kot glavnega krivca za epidemijo namesto virusa prikazuje ljudi, ki na terenu sodelujejo pri zmanjševanju njenih posledic. "Glavni krivec je nevidni virus, ki se neopazno širi med nami. V Zdravniški zbornici Slovenije smo prepričani, da si lahko družba pomaga s povezovanjem in zagotavljanjem pravih in resničnih informacij, ne pa zmede, ki jo ustvarjajo strokovnjaki, ki to niso."

V zdravniški zbornici še opozarjajo, da imajo v času intenzivnega kroženja virusa, ko je ogroženo zdravje in življenje številnih ljudi, javni mediji posebno odgovornost, da z delnimi ali znanstveno nepotrjenimi informacijami ne begajo občinstva. Zato pozivajo medije, da skrbijo za objavo pravih in resničnih informacij - v tem trenutku posebej o pomenu cepljenja za omejevanje epidemije.

Glede navedbe sociologa Mastnaka, ki je cepiva mRNA označil za genski inženiring, v zdravniški zbornici pojasnjujejo, da omenjena cepiva ne vstopajo v celično jedro in nimajo stika s čovekovimi geni. Kljub zaščiti z maščobnim ovojem v cepivu razpadejo v nekaj dneh, v nekaj tednih pa razpadejo tako imenovane koničaste beljakovine, ki nastanejo na podlagi mRNA v cepivu. Tisto, kar ostane, je, tako kot pri drugih cepivih, imunski odgovor, pravijo.

V zbornici tudi dodajajo, da zdravniki niso nikoli zanikali nezaželenih učinkov cepiv, ampak ljudi nanje opozarjajo in svetujejo, kdaj je potrebna zdravniška pomoč. "Prav tako se izobražujemo za obravnavo hudih neželenih učinkov. Mednarodni sistemi za zaznavo neželenih učinkov cepiv nam danes omogočajo zaznavo in obravnavo neželenih učinkov, ki se pojavijo na milijon cepljenih, o njih redno obveščamo in opozarjamo strokovno in laično javnost. Zaupanje in empatija sta ključna v času, ko svet pretresata na videz neskončna epidemija in infodemija," dodajajo.

Sicer pa epidemija koronavirusa še zdaleč ni končana, prav nasprotno, v zadnjih dneh se stopnjuje, delta sev pa izbira med vse mlajšimi. V slovenskih bolnišnicah je tako najmlajša hospitalizirana oseba 34-letni moški, na intenzivnem oddelku pa je najmlajši bolnik star 39 let. Pred dnevi pa sta bila med žrtvami covida tudi 35- in 41-letnik.