'Grozi nam generacijska katastrofa, ki bi lahko spodkopala desetletja napredka'

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je posvaril pred dolgoročnimi posledicami zaprtja šol v času pandemije covida-19. Med drugim je pozval k ponovnemu odprtju šol, ko so razmere glede koronavirusa pod nadzorom, in obsežnejšemu financiranju izobraževanja.

Z namenom zajezitve novega koronavirusa so številne države, tudi Slovenija, začasno zaprle šole. To so storili v 160 državah, kar je prizadelo več kot milijardo otrok, kažejo podatki ZN. Poleg tega najmanj 40 milijonov otrok ni dobilo izobraževanja v ključnem predšolskem letu, je povedal Guterres.

Kriza izobraževanja je bila po njegovih besedah že pred koronakrizo, saj 250 milijonov otrok ni hodilo v šolo, so sporočili iz Združenih narodov. "Zdaj nam grozi generacijska katastrofa, ki bi lahko zapravila neizmeren človeški potencial, spodkopala desetletja napredka in okrepila neenakosti," je izpostavil Guterres ob začetku kampanje ZN z naslovom Rešimo našo prihodnost.

"Smo v ključnem trenutku za otroke in mlade po svetu," je dejal. Odločitve, ki jih bodo zdaj sprejele vlade, bodo trajno vplivale na stotine milijonov mladih in na razvoj držav v več desetletjih, je povedal.

Zato je pozval k ukrepanju na štirih področjih. Prvo je ponovno odprtje šol. "Ko je lokalni prenos covida-19 pod nadzorom, mora biti vrnitev otrok v šole in izobraževalne ustanove najpomembnejša prioriteta," je poudaril. "Posvetovanje s starši, skrbniki, učitelji in mladimi je ključno," je dejal.

Zavzel se je tudi za to, da bi izobraževanju dali prednost pri finančnih odločitvah. "Proračune za izobraževanje je treba zaščititi in povečati," je dejal.

Tretje področje je, da morajo biti izobraževalne pobude usmerjene k najbolj ranljivim. To so pripadniki manjšin, ljudje na kriznih območjih, razseljeni in invalidi.

Zadnje področje pa je razvijanje izobraževalnih sistemov, usmerjenih v prihodnost, ki bodo zagotovili kakovostno izobraževanje za vse. Da bi to dosegli, je treba vlagati v digitalno pismenost in infrastrukturo. Posodobiti je treba vseživljenjsko učenje in okrepiti povezave med formalnim in neformalnim izobraževanjem, je še povedal Guterres, so zapisali ZN.

V Avstriji razmišljajo o uvedbi sistema semaforja za tveganje okužbe v šolah

V Avstriji za zdaj načrtujejo, da bodo šolsko leto začeli septembra, preučujejo pa, kako kljub pandemiji covida-19 čim dlje zagotavljati običajen pouk. Med drugim razmišljajo tudi o uvedbi t. i. sistema semaforja za tveganje okužbe z novim koronavirusom v šolah, so pojasnili na ministrstvu za šolstvo na Dunaju.

Minister za šolstvo Heinz Fassmann se v novem šolskem letu želi izogniti ponovnemu splošnemu zaprtju šol po vsej Avstriji zaradi pandemije, pa tudi zaprtju v več okrožjih. Kot je pojasnila njegova tiskovna predstavnica, bi tudi v primeru, če bi bila Avstrija "rdeča", torej med državami z največjim tveganjem za okužbo, zaprli šole samo v posameznih regijah, kjer bi prešli na šolanje od doma. Omenila je tudi možnost, da bi zaprli le posamezne šole ali razrede ali da bi odredili karanteno le za posamezne učence.

Zelena barva pa bi pomenila povsem običajen začetek šolskega leta ob upoštevanju higienskih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Stanju na "semaforju" bi v avstrijskih šolah prilagajali tudi pravila glede nošenja mask, športnih aktivnosti in petja pri pouku glasbe. Natančnejše kriterije naj bi sicer določili pred začetkom šolskega leta. To naj bi se v nekaterih deželah začelo 6. septembra, v drugih, tudi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa 13. septembra.

Nemški učenci že začeli novo šolsko leto

Z začetkom tega tedna se je na severu Nemčije v šolske klopi po poletnih počitnicah vrnilo več sto tisoč šolarjev. Kot prva od 16 nemških zveznih dežel je počitnice zaključila Mecklenburg-Predpomorjanska. Pouk zaradi pandemije poteka po spremenjenih pravilih.

Da bi zmanjšali možnost širjenja okužbe z novim koronavirusom, so tako razrede razdelili v več skupin, ki se med sabo ne smejo družiti. Znotraj posameznih skupin sicer ne bodo veljala pravila socialnega distanciranja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Če se bo okužil kateri od učencev, bo njegova skupina morala v karanteno, ne bodo pa zaprli celotne šole.

Na hodnikih nemških šol so poslej obvezne maske, razrede morajo redno prezračevati, učenci pa se ne smejo objemati in morajo redno umivati roke.

Pouk so začeli tudi na več otokih v deželi Schleswig-Holstein, v pristaniškem mestu Hamburg pa se bodo šole po počitnicah znova odprle v četrtek. Prihodnji teden se bodo v šolske klopi vrnili tudi učenci v prestolnici Berlin in bližnji zvezni deželi Brandenburg, v Severnem Porenju-Vestfaliji in v ostalih delih Schleswig-Holsteina.

Da se bodo nemške šole po poletnih počitnicah odprle za pouk v polnem obsegu, so se dogovorili ministrski predsedniki vseh nemških dežel. Pred počitnicami je pouk ob rahljanju ukrepov potekal v močno okrnjeni obliki.

Ker število novih okužb z novim koronavirusom v Nemčiji spet narašča, mnoge skrbi, da šole ne bodo dolgo ostale odprte. A pristojni opozarjajo, da otroci ne morejo več brez pouka. "Otroci morajo priti v šole, ker ne smemo več izgubljati časa," je poudaril ravnatelj šole Jugenddorf-Christophorus v Rostocku Steffen Kaestner.