Ljubljanski cepilni center poleg prebivalcev ljubljanske mestne občine pokriva še sedem sosednjih občin, skupno skoraj 350.000 prebivalcev. Poleg tega so zadolženi še za cepljenje zaposlenih v nekaterih organizacijah, kot so ljubljanska univerza, šole, vrtci, zapor, zdravstveni delavci, je pojasnila direktorica.
Direktorica ZD Ljubljana, izr. prof. dr. Antonija Poplas Susič, je na novinarski konferenci uvodoma pojasnila, da so se v ZD Ljubljana ob začetku cepljenja srečali s petimi nekompatibilnimi informacijskimi sistemi. "Cepljenje je proces, nenehno se nekaj dogaja in spreminja, v tem procesu so prepreke in spodbude," je poudarila. Zato je bila nujna vpeljava enotnega sistema, v začetku aprila so za prijavo na cepljenje začeli uporabljati spletno aplikacijo Gospodar zdravja.
Cepljenje je organizirano na Gospodarskem razstavišču, kjer vsak dan v dveh izmenah dela okoli 120 oseb. V vsaki od šestih cepilnih vrst, v katerih imajo organizirane po tri cepilne točke, lahko na uro cepijo 60 oseb. Ob večjih dobavah cepiva lahko kapacitete še povečajo. "V mesecu in pol lahko precepimo 60 odstotkov prebivalcev ljubljanske občine in širše," je ocenila Poplas Susičeva.

Do 8. aprila so v naročilni seznam za cepljenje in HAT vnesli 128.000 oseb. 2. aprila je pa je ena izmed zaposlenih pomotoma napravila dvojne vnose, zato je bilo nekaj vnosov napačnih, je pojasnila. Direktorica je izpostavila, da jim je izjemno žal za človeško napako in ljudi, ki so tisti dan potem zaman čakali v vrsti. Izpostavila je, da se zavedajo, da so za temi podatki ljudje, ki so težko čakali v vrsti. Vsem pacientom se je zahvalila za potrpežljivost. Poleg tega je izpostavila še številne druge prepreke, med tem je izpostavila, da se je cepilna strategija v tem času kar trikrat spremenila, prav tako so se spreminjala navodila glede cepljenja s cepivom AstraZenece. "To za tako velik cepilni center logistično ni majhna zadeva," je dejala direktorica.
Prav tako je izpostavila, da so pogosto napačno zapisana imena in priimki prijavljenih oseb, starejši ne berejo smsov, prav tako prihajajo kar nekaj časa pred naročenim terminom.

Pojasnila je tudi, da je bilo do 8. aprila v njihovem cepilnem centru cepljenih skoraj 60.000 oseb. Delež precepljenih prebivalcev Ljubljane je bil na ta dan po podatkih NIJZ 15 odstotkov. Pri tem je poudarila, da Ljubljana s cepljenjem ne zamuja in da ima 60-odstotno precepljenost vseh starejših od 80 let. Direktorica je še pozvala k prijavi na cepljenje, saj to najbolj pripomore k borbi s covidom-19.
Na očitke, da so nekateri dobili cepivo, ne da bi bili prej naročeni, so pojasnili, da so bile to osebe, ki so bile na rezervnem seznamu glede na strategijo.
Za prijavo na Gospodarju zdravja ni nujno, da so občani opredeljeni pri zdravniku iz ZD Ljubljana. Tistim, ki so se do 9. aprila že prijavili pri osebnem zdravniku, pa se ni treba prijaviti še prek aplikacije, saj bodo seznami usklajeni po številkah zdravstvene kartice.
Če naročena oseba ne pride na cepljenje, jo poskušajo povabiti še prek telefona, nato pa na cepljenje tisti dan pokličejo naslednjega na čakalnem seznamu. Oseb, ki se cepljenja niso udeležile, ne izbrišejo s seznama, ampak se je bo ponovno povabilo. Opozorili so še, da bodo občani obvestilo o terminu za drugi odmerek cepiva naknadno prejeli prek SMS sporočila in da tisti, ki so ga dobili ob cepljenju s prvim odmerkom, ne velja.
Spomnimo
Kot smo poročali včeraj, so namreč v cepilnih centrih v Ljubljani in Mariboru pretekli teden ljudje množično odpovedovali cepljenje proti covidu-19 s cepivom AstraZenece. V Mariboru je zavrnila cepljenje kar polovica, v Ljubljani tretjina.
Cepljenje proti covidu-19 v sklopu cepilnega centra ZD Ljubljana se izvaja skladno z nacionalno strategijo cepljenja ter navodili ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so poudarili.

Cepilni center ZD Ljubljana organizira cepljenje proti covidu-19 za odraslo populacijo, opredeljeno pri zdravnikih ZD Ljubljana in pri zdravnikih koncesionarjih iz Mestne občine Ljubljana ter primestnih občin, so pojasnili.

KOMENTARJI (197)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.