Zaskrbljenost zaradi resnih stranskih učinkov cepiva proti novem koronavirusu

Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je v precepu, ali naj po vzoru britanskih regulatorjev dovoli nadaljevanje testiranja cepiva proti novemu koronavirusu tudi v ZDA. Prejšnji teden so namreč začasno prekinili zadnjo fazo kliničnih testiranj cepiva proti covidu-19, ki ga razvija podjetje AstraZeneca z univerzo Oxford. Cepivo velja za eno najobetavnejših in nanj računajo tako v Evropi, Avstraliji kot ZDA. Del globalnega testiranja cepiva poteka tudi v ZDA. Testiranje so, potem ko se je pri enem od britanskih testirancev pojavilo vnetje hrbtenjače oziroma nevrološko stanje transverzni mielitis, povsod začasno prekinili.

Ameriški zdravnik in vodja raziskav o virusih pri Nacionalnem inštitutu za nevrološke motnje in možgansko kap pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) Avindra Nath je za CNN dejal, da so vodilni v inštitutu zelo zaskrbljeni zaradi omenjenega potencialnega stranskega učinka. "Vsi upamo na cepivo, vendar se ob takšni veliki komplikaciji lahko celotna stvar iztiri," pravi ameriški zdravnik. 

Strokovno in splošno javnost skrbi, ker je veliko nejasnosti glede tega, kaj se je pravzaprav zgodilo z dotičnim prostovoljcem. Transverzni mielitis je hudo vnetje hrbtenjače, ki se lahko kaže v hudih bolečinah, oslabljenih mišicah in celo paralizi. AstraZeneca sicer ni potrdila, da je prostovoljec utrpel transverzni mielitis, so pa ta teden sporočili, da je oseba že okrevala po hudem vnetju hrbtenjače in ni več hospitalizirana. 

Podrobnosti o bolniku, ki je poročal o neželenih učinkih, iz podjetja in univerze zaradi varovanja bolnikove zasebnosti niso posredovali. So pa pojasnili, da je postopek neodvisnega pregleda pokazal, da testiranje cepiva, ki so ga poimenovali AZD1222, lahko nadaljujejo.

AstraZeneca mora biti bolj odkrita glede možnih komplikacij zaradi cepiva, ki ga bo nekoč prejelo na milijone ljudi, opozarja Nath. Kot poudarja, vsakršna odločitev glede nadaljevanja testiranja zahteva tehten premislek, saj je težko oceniti vzrok za to zelo redko poškodbo, ki se je pojavila med kliničnim testiranjem. "Veliko faktorjev vpliva na te odločitve. Prepričan sem, da je še vse na mizi. Zadnje, kar bi si želeli, je, da poškodujemo zdrave ljudi," je dodal. 

Ameriški inštitut za zdravje, ki načrtuje preiskavo o pojavu hudega stranskega učinka, zdaj čaka na vzorce tkiva in krvi prizadetega britanskega prostovoljca. Ameriški znanstveniki bodo te vzorce nato primerjali z vzorci drugih cepljenih prostovoljcev ter skušali ugotoviti, ali protitelesca na koronavirus morebiti napadajo tudi celice v možganih in hrbtenjači. Takšne preiskave bi lahko trajale mesec ali dva, pravi Nath. 

Ameriška uprava FDA ni želela komentirati, kako dolgo bodo čakali, preden tudi oni prižgejo zeleno luč za nadaljevanje kliničnega testiranja oxfordskega cepiva. 

V ZDA sicer potekajo tudi zadnje faze dveh drugih cepiv. 

Pri prostovoljki v zgodnejši fazi testiranja cepiva AstraZenece so prav tako zaznali podoben stranski učinek, vendar pa je nato preiskava pokazala, da je imela prostovoljka multiplo sklerozo, ki ni bila povezana s cepljenjem. Odkritje natančnega vzroka, zakaj se je bolezen pojavila pri prostovoljcu, bo ključno za nadaljevanje kliničnega testiranja. Včasih šele po pojavu takšnih stranskih učinkov ugotovijo, da je imela oseba predhodne neodkrite zdravstvene težave, kot se je to zgodilo pri bolnici z multiplo sklerozo. Simptomi bolezni namreč lahko pridejo na površje šele zaradi imunskega odziva na cepivo. V takšnih primerih nato klinično testiranje nadaljujejo, saj bolezen ni bila povzročena s cepivom.