Če smo na začetku epidemije s strahom gledali Italijo, smo zaradi nizke precepljenosti zdaj na točki, ko se nam lahko zgodi scenarij iz Bergama, je na sredini novinarski konferenci dejal minister za zdravje Janez Poklukar. "Ja, prav ste slišali. Situacija je tako resna," je dodal.
In s tem – zlom zdravstvenega sistema. "To pomeni, da bi se zdravstvo usmerilo le še v covidne intenzivne oddelke in v nujna stanja na urgenci," je pojasnil minister.
Ob doslejšnjih 13 je predvideno odprtje še dveh dodatnih covidnih bolnišnic, v Sežani in Topolšici. "Glede na napovedi bomo v petek omejili izvajanje vseh nenujnih programov in povečali kapacitete za vse navadne in intenzivne postelje," je napovedal Poklukar.
In zaostritve ukrepov? "Poveča se pogostost testiranja s testi za samotestiranje, in sicer na 48 ur," je med drugim navedel minister. Prav tako se samotestiranje na 48 ur uvede tudi za učence, dijake in študente. "To priporočilo sedaj velja za vse razrede OŠ – se pravi, od prvega razreda dalje. Ob testiranju dvakrat na teden bodo učenci, dijaki in študenti potrebovali deset testov, ta protokol se v tem trenutku pripravlja," je nadalje pojasnil.
Kdor se je moral za delo doslej testirati enkrat tedensko, pa se bo od ponedeljka moral dvakrat. In tudi za udeležbo na treningih, pri organizirani rekreaciji in v obšolskih dejavnostih bo potrebno samotestiranje.
Kljub izpolnjevanju pogoja PC je uporaba zaščitne maske obvezna, in sicer v dejavnostih zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva ter v vseh dejavnostih in pri nudenju vseh storitev, pri katerih prihaja do neposrednega medsebojnega stika.
Zapiranja si nihče ne želi, pa vendar mora skupina tehtati tudi ta ukrep, dodaja minister: "Lahko dvomite, kritizirate, lahko imate pomisleke, toda z nasprotovanjem ukrepom ne pomagate zdravju ljudi in zaposlenim v zdravstvu." Z vsakim covidnim bolnikom zmanjka prostora za necovidne, a prav tako bolne ljudi, opozarja Poklukar: "Zmogli bomo le še reševati življenja."
V bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih pa bodo preventivno testirali oskrbovance. Te inštitucije morajo delovati ne glede na stopnjo epidemije, stanje duha v družbi, politiko ali kar koli drugega. Kajti tam so najranljivejši prebivalci.
Minister pa je ob tem še pozval vse, ki spadajo v rizične skupine, "naj v najkrajšem možnem času opravijo PCR-test in nato, če spadajo v to skupino, nadaljujejo pot v bolnišnico, kjer bodo v dnevni oskrbi prejeli zdravilo regeneron".
Po podatkih ljubljanskega kliničnega centra ga je na zalogi za 1450 bolnikov.
'Z že obstoječimi ukrepi še lahko spremenimo potek epidemije'
Kaj nas torej čaka v prihajajočih dneh in tednih? O tem sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila Mateja Logar, vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19, in infektolog Tomaž Vovko z ljubljanske infekcijske klinike, ki na intenzivnem oddelku zdravi bolnike z najhujšimi posledicami covida.
Na vprašanje, ali se strinja z na novo predstavljenimi ukrepi, je Logarjeva odgovorila, da so "nujno potrebni". Poudarila je, da se bodo te številke pri hospitalizacijah odrazile v naslednjem tednu, nekaj dni kasneje še na intenzivnih oddelkih.
Strokovna skupina je vladi uvedbo pogostejšega testiranja predlagala že "proti koncu poletja", tudi vsi ostali napovedani ukrepi pa so "v skladu z njihovimi predlogi", je poudarila vodja posvetovalne skupine. "Zavedamo se, da so princip PCT in cepljenje ter ostali splošni ukrepi načini, ki vodijo k odprtju družbe – če jih seveda upoštevamo," je nadaljevala. Če so "samo na papirju, pa seveda ne dosežejo tega, čemur so namenjeni".
Pri nas je situacija takšna, da je nadzor pač potreben, ne razumemo, da gre za našo varnost, je še poudarila Logarjeva, ki poziva k striktnemu izvajanju in nadzoru sistema PCT.
Tomaž Vovko dela na enoti intenzivne terapije na infekcijski kliniki, kjer zdravijo najhuje bolne. Kako konkretno se spopadajo s tem 'cunamijem' okužb? "Stanje se v zadnjih nekaj dneh precej spreminja," je na to odgovoril Vovko. Da beležijo vse več sprejemov, prav tako že dobivajo klice iz drugih delov države, saj v nekaterih bolnišnicah nimajo več prostih postelj na oddelku za intenzivno terapijo.
Kaj bo, ko bodo vse postelje na intenzivnih oddelkih zasedene, Vovko ne ve, se pa boji, da bi se lahko na ta račun povišalo število smrtnih žrtev. "Če ne bo ljudi, če ne bo opreme, bomo tem bolnikom morali reči 'ne'," je izpostavil.
Kako pa je z zdravilom regeneron, ga je dovolj na zalogi? Lahko pride bolnik pravočasno do njega, če upoštevamo, da traja tri dni, da prideš na vrsto za PCR-test, še prej pa čakaš na svojega zdravnika? Da, to je logistični problem, priznava Vovko. Pri zdravilu gre sicer za protitelesa, ki jih ne producira naše telo in so manj varna kot tista, ki jih posameznik razvije sam po cepljenju, je pojasnil.
"Mislim, da moramo ločiti dve skupini ljudi, ki se še niso odločili za cepljenje," meni Vovko. Manjšina je tista, ki se je ne bo dalo prepričati, da bi se cepila, pri večini pa, kot ocenjuje, gre predvsem za to, da se cepiva bojijo. "Ta strah obstaja. Ampak v zadnjih mesecih imamo veliko dokazov, da so ta cepiva varna, sploh v primerjavi s tem, kar se lahko zgodi, če dobiš covid," je poudaril. Po njegovih besedah je še čas, da se cepimo. "Bolje se je srečati z virusom pripravljen," je prepričan Vovko.
Kaj pa bo posvetovalna skupina vladi predlagala po praznikih, če bo število okužb še naprej tako visoko? Se lahko že pripravimo na skorajšnje zaprtje? Logarjeva odgovarja, da z že obstoječimi ukrepi še lahko spremenimo potek epidemije. "Če pa se bo pritisk na bolnišnice stopnjeval in bo ogrožen zdravstveni sistem, pa bo treba zapirati določene segmente družbe. Upajmo, da bo tega čim manj," je še dejala vodja posvetovalne skupine in vnovič pozvala k doslednemu spoštovanju ukrepov.
KOMENTARJI (1859)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.