Zakaj nekateri po covidu-19 izgubijo voh, okus ali jim izpadajo lasje? 'Samo brez panike'

Večina ljudi, ki zboli za boleznijo covid-19, popolnoma okreva, približno 10-20 odstotkov ljudi pa občuti srednje do dolgoročne učinke po preboleli bolezni, kar je poznano kot post covid-19 ali dolgotrajni covid, razlagajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.  Simptomi lahko vztrajajo že od začetka bolezni ali pa se razvijejo po okrevanju. Sčasoma lahko izzvenijo, lahko pa se tudi ponovijo. Najpogostejši simptomi dolgega covida so utrujenost, težko dihanje, težave s spominom, koncentracijo in spanjem, vztrajen kašelj, bolečina v prsih, težave pri govoru, bolečine v mišicah, depresija ali anksioznost, pa tudi izguba voha in okusa. 

"Pozabiš, kako pomemben del življenja sta voh in okus, dokler ju ne izgubiš," je Američanka Laura Drager za New York Times spregovorila o izgubi voha in okusa po covidu-19 ter tako povzela občutke po tem, ko je covid-19 dobesedno odrezal njen voh in okus, zdaj, kot pripoveduje, ima vse, kar poskusi, okus kot belilo ali sploh nima okusa.  V zadnjih nekaj mesecih je občutno shujšala, saj nima več apetita.  Njena zgodba je eden izmed primerov številnih prebolevnikov covida-19,  ki jim je bolezen okvarila dva čuta, ki sta pomembnejša, kot smo se zavedali pred pandemijo.  Medtem ko podatki kažejo, da se voh in okus v številnih primerih povrneta, se nekateri soočajo z dolgotrajno okvaro.

Zakaj covid-19 sploh okvari ta dva čuta? 

Kot miri infektolog dr. Janez Tomažič, se je izkazalo, da virus covida-19 najverjetneje povzroči periferno okvaro na epitelu, kar pomeni, da pri tem ne gre za okvaro osrednjega živčevja, česar se je, ker center za vonj leži zelo blizu našemu centru za spomin, stroka bala sprva. Tako je namreč leta 1918 deloval virus španske gripe, ko so pet let po koncu pandemije opazili porast bolnikov z demenco in Alzheimerjevo boleznijo, kar so povezovali z virusom influence, ponazori.  

Zgodbe ljudi, ki se po bolezni soočajo z okvarami voha in okusa, so številne. Nekateri poročajo o tem, da jim ta težava močno slabša kakovost življenja, drugi o tem, kako čustveno naporen je strah, da se voh in okus ne bosta povrnila. Glede na rezultate različnih raziskav je pri osebah, ki so prebolele covid-19, dolgotrajno vztrajanje tovrstnih težav med 11 in 45,1 odstotki.  V povprečju se voh in okus povrneta v tednu ali dveh po okužbi, nekateri pa se lahko z izgubo in motnjami soočajo več mesecev.

 A kot poudarja dr. Tomažič, so zelo vzpodbudne  ugotovitve večje raziskave z Vuhana, ki so pokazale, da je od 2500 bolnikov po letu dni težave na tem področju imelo le še 35 oseb. Zakaj nekateri izgubijo ta dva čuta, drugi pa ne, ne vemo: "Vsak imunski sistem se namreč zelo individualno odzove na okužbo," pojasnjuje dr. Tomažič.

Lahko pomaga trening voha? 

Raziskovalci po svetu so doslej, kot poroča BBC, ugotavljali, da bi lahko pri tej težavi pomagali kortikosteroidi, a kot so zaključili, za to ni dovolj trdih dokazov, kortikosteroidi pa imajo številne stranske učinke.  Zato raziskovalci v eni izmed znanstvenih objav v reviji Forum of Allergy & Rhinology, če se težava ne umiri, priporočajo preprost in brezplačen t. i. trening voha. Gre za večmesečni proces, v katerem vohate različne vonjave, da svoje možgane spomnite na različne vonjave. To pomeni, da izberete štiri izrazite, prepoznavne in vam domače vonjave, kot so na primer pomaranče, meta, česen ali kava in jih vohate dvakrat na dan. Vsak vonj vohajte približno 20 sekund. Pri tem morate biti potrpežljivi in to početi več mesecev. Kot so ugotovili v raziskavi, se je 90 odstotkom ljudi voh po šestih mesecih v popolnosti povrnil. Kot dodajajo, tudi če se voh po tem času ne vrne, s tovrstnim treningom pomagate ponovno usposobiti možganske poti za prepoznavanje različnih vonjav. 

Kaj pa izguba las?  Proces je reverzibilen 

 Tudi pri nas številni bolniki po covidu-19  tožijo, da jim lasje izpadajo v šopih.  Dr. Tomažič opaža, da je ta težava bolj pogosta pri ženskah. In kako virus povzroči ta simptom, ki lahko pri marsikom vzbudi občutek nemoči in strahu? Že desetletja vedo, da ob okužbi s klopnim meningocefalitisom bolnikom v šopih izpadajo lasje. Kot pojasnjuje dr. Tomažič, gre za neželeno posledico obrambe našega imunskega sistema, pri nekaterih, ki so k temu nagnjeni zaradi svojega imunskega in genetskega ustroja: "Ker ima mikrob delce, podobne našemu lasnemu foliklu, lahko protitelesa posledično križno reagirajo na lasni folikel, kar povzroči izpadanje  las."  Ženske tako aktivno opozarjajo pred to možnostjo, pravi. Ampak dobra novica je, da je v tem primeru proces povsem reverzibilen. Lasje se torej povrnejo, miri dr. Tomažič in poudarja, da "samo brez panike in dodatnega stresa". Edina pomoč sta čakanje ali zgodnje zdravljenje, preden se sploh organizem odzove, se pravi, preden se tvorijo protitelesa, strne dr. Tomažič. 

Za dolgotrajni covid ni čudežnega zdravila 

Stanje post covid-19 lahko vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti posameznikov, kot so delo ali gospodinjska opravila, in lahko vpliva na vračanje na delo ali socialno življenje. Prizadene lahko tudi njihovo duševno zdravje in lahko ima ekonomske posledice za njih same, njihove družine in družbo, opozarjajo na NIJZ. 

Dolgi covid je problematičen, za nekatere je to katastrofalna sprememba kakovosti življenja, opisuje dr. Tomažič:  "Preprosto niso funkcionalni niti doma, kaj šele na svojem delovnem mestu. Soočajo se z meglo v glavi in slabšim spominom, bolnike pa lahko to vrže s tira in postanejo zaskrbljeni, ker ne vedo, če bo to kdaj minilo. To jih lahko strašno skrbi in potem lahko to vodi do duševnih motenj, kot je anksioznost." Kot poudarja Tomažič, je najpomembneje, da zdravniki tem bolnikom dajo občutek varnosti in zaupanja, da bo to izzvenelo. Seveda je zelo pomembno, kot poudarja, da opravijo preiskave pri specialistih, s katerimi zavržejo sum na morebitne druge bolezni: "Najbolje je, da ljudje to obdobje prebrodijo v zaupanju, da verjamejo, da bo to prešlo, včasih je potrebna tudi pomoč kliničnega psihologa."

"Videl sem veliko takšnih bolnikov in to res ni enostavno. A tu ni čudežnega zdravila, kot so prehranska dopolnila ali kaj podobnega," pravi in dodaja, da je možen pristop za blaženje dolgega covida tudi cepljenje: "Večini, ki se je soočala z dolgim covidom, sem svetoval cepljenje. Raziskave namreč kažejo, da je pri večjem deležu tistih, ki so imeli dolgi covid, pa so se potem cepili, to pomagalo, zelo redkim tudi sicer to ni pomagalo." 

Kot pravijo na NIJZ, je ključna usmeritev bolnikom po prebolelem covidu-19  krepitev imunskega sistema z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo in ohranjanjem zdrave telesne mase, omejevanjem vnosa alkohola in preprečevanjem kajenja. Za vse odrasle osebe, ki se soočajo s post covidnim stanjem, je priporočljiva udeležba delavnic, kamor jih lahko napoti strokovnjak iz tima družinske medicine.  

Dolgotrajni covid, telesna dejavnost in prehrana 

Prehrana naj bo energijsko in hranilno uravnotežena s presnovnimi potrebami posameznika, velik poudarek pa naj bo na vnosu beljakovin, svetujejo na NIJZ.  Priporočljivo je, da oseba uživa hrano vsake 2-3 ure, vsak obrok pa naj vključuje tudi kakovostne beljakovine, kot so meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca, stročnice itd., sadje ali zelenjavo (oskrba z vitamini in minerali) ter prehranske vlaknine. Prehranska dopolnila niso nadomestek za običajno prehrano, zato naj se po preboleli okužbi ne posega po nepotrebnih prehranskih dopolnilih, če ta niso priporočena na osnovi strokovnega prehranskega pregleda, pravijo. 

Pomembna je povrnitev gibalnih sposobnosti in telesne pripravljenosti s pomočjo načrtovane in prilagojene telesne vadbe, izpostavljajo na NIJZ. Osebam, ki so imele težji potek bolezni, se priporočajo aerobna vadba, vadba za krepitev mišic, vadba za izboljšanje ravnotežja in izvajanje dihalnih vaj. 

Priporoča se nizko do zmerno intenzivna aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti dva- ali trikrat na teden po 20-60 minut. Če se po vadbi ne počutite utrujeni, lahko vadbo izvajate tudi večkrat na teden. Priporočila za vadbo za krepitev mišic, ki jo vključimo dvakrat na teden, priporočajo vključevanje velikih mišičnih skupin zgornjih in spodnjih udov (skleca z oporo na dvignjeni podlagi, vstajanje s stola/počepi, dvig boka leže na hrbtu, dvigi na prste itd.) ter vključevanje lahkih do zmerno težkih bremen.

Aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti, prispeva k dvigu imunske funkcije, dvig aerobne zmogljivosti pa zmanjšuje resnost poteka bolezni. Pri starejših osebah, kjer je imunski sistem oslabljen, dolgotrajna aerobna vadba zmanjšuje tveganja za virusna obolenja dihal in izboljšuje imunski odgovor.

Omikron povzroča manj težjih oblik bolezni, bo zato tudi manj dolgega covida? 

Tudi pri različici omikron lahko pričakujemo dolgi covid, pravi dr. Tomažič. "Težave po bolezni so pogostejše in hujše pri tistih, ki so preboleli težjo obliko. Pri tistih, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, pride do okvar organov in tkiv, zato so težave pogostejše in hujše, ljudje potrebujejo daljšo rehabilitacijo."  Omikron sicer povzroči manj težjo obliko bolezni, tako lahko pri omikronu pričakujemo manj dolgega covida, a opozarja, da vemo, da so nekatere težave dolgega covida zabeležili tudi pri tistih, ki so preboleli blažjo obliko bolezni, kot je ekstremna utrujenost, možganska megla, nespečnost, motnje spomina in zasoplost. To je torej pričakovati tudi pri omikronu, pravi dr. Tomažič, a dodaja: "Mislim, da v manjši meri, ker je bilo doslej veliko ljudi cepljenih. Študije so tukaj sicer kontroverzne, a ena izmed študij je ugotovila, da je imela cepljena skupina manj dolgega covida. Mislim torej, da bo tega manj, ker omikron ne povzroči toliko hudih oblik in ker so ljudje že cepljeni."