Postavlja se vprašanje, zakaj je osumljeni minister Zdravko Počivalšek sploh oviral dostop do vsebine na svojem telefonu, saj je imel ta privilegij, da je bil že vnaprej obveščen o hišnih preiskavah in se je lahko pripravil na to – tudi tako, da je pobrisal vse tisto, za kar ne bi želel, da vidijo preiskovalci oziroma izvedenci, ki pregledajo vsebino zaseženih telefonov. Nikoli v zgodovini slovenske Policije se namreč še ni zgodilo, da bi v javnost prišle sodne odredbe za hišne preiskave že dan prej, v tem primeru pa so preiskave napovedali kar na spletni strani, ki jo obvladuje stranka SDS. Poleg tega pa je minister še decembra lani objavljal, da si želi, da se preiskava hitro zaključi. "Želim si, da se ta zgodba zaključi hitro in strokovno neodvisno. Zato pozivam vse, tudi NPU, da se raje kot medijski kampanji posvetijo svojemu delu in predstavijo ugotovitve. Blatenje na zalogo res ni 'kul'," je tvitnil.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v odzivu na naša včerajšnja razkritja v rubriki Fokus, našo medijsko hišo znova obtožil, da smo bili predčasno obveščeni o hišnih preiskavah pri njem. To ne drži, kot smo že večkrat odločno zatrdili. Kdo je zaupne sodne odredbe o hišnih preiskavah takrat izdal portalu blizu SDS, ki je že dan pred preiskavami, napovedal hišne preiskave pri gospodarskem ministru, policija sicer preiskuje tudi v notranje-varnostnem postopku.
Sicer je imel gospodarski minister Počivalšek možnost vse pojasniti tudi v že potrjenem intervjuju za Fokus, ki ga je najprej prestavil, na koncu pa, pol ure pred snemanjem, celo odpovedal, ker da si je premislil.
Kot je znano, je Policija po hišnih preiskavah pri ministru Počivalšku zaradi objave zaupnih dokumentov uvedla notranjevarnostni postopek, ki pa po osmih mesecih še vedno ni končan. "Na podlagi do zdaj zbranih podatkov nam še ni uspelo ugotoviti, kdo je razkril podatke o izdanih odredbah za hišne preiskave. Poudarjamo, da še naprej ocenjujemo, analiziramo in preiskujemo odklonska ravnanja ter zmanjšujemo tveganja za krnitev integritete uslužbencev Policije in policijskih enot. Podrobnosti vam zato ne moremo razkriti. Do zdaj nismo pridobili podatkov, da bi kdo uradne podatke posredoval osumljencem, ki jih je preiskovala Policija," nam odgovori Drago Menegalija z Generalne policijske uprave.
Vprašamo naprej – kako pa veste, da podatkov niso dobili osumljenci, oziroma kako veste, kdo jih je v resnici sploh dobil, glede na to, da so bili javno objavljeni? "Podatki o notranjevarnostnih postopkih so varovani podatki Policije. Z razkrivanjem ugotovljenih dejstev in okoliščin bi podatke razkrili nepoklicanim osebam, kar bi škodilo poteku postopkov, zato vam več informacij ne moremo posredovati," odgovori Menegalija. V času, ko so odredbe prišle v javnost, je Nacionalni preiskovalni urad vodil Igor Lamberger, ki ga je za vršilca dolžnosti izbrala vladajoča politika.
Kaj vse preverja Policija oziroma kaj vse bremeni ministra Počivalška?
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek in uslužbenka ministrstva Andreja Potočnik sta osumljena oškodovanja javnih sredstev, ker naj bi kršila predpise Zakona o javnem naročanju. Ta določa, da mora biti javno naročilo izvedeno tako, da se zagotovi gospodarna in učinkovita poraba proračunskih sredstev, prav tako pa pri tem ne sme biti omejena konkurenca med ponudniki. Javne uslužbence k smotrni porabi sredstev zavezuje tudi Zakon o javnih uslužbencih. Kriminalisti Počivalška in Potočnikovo sumijo, da sta kršila načela javnega naročanja. Lahko bi šlo celo za škodljiv posel in oškodovanje državnega proračuna, če se izkaže, da je država kupila neustrezne ventilatorje, ki za zdravljenje bolnikov s covidom-19 niso bili primerni. Ali se bodo sumi tudi potrdili, bo znano šele ob koncu preiskave. Je pa minister Počivalšek pred kratkim na Twitterju kriminaliste Nacionalnega preiskovalnega urada obtožil, da bi si radi dokaze izmislili. "Zdaj nekateri preko mene rušijo vlado in nagovarjajo zdravnike, naj napišejo kaj grdega o ventilatorjih Siriusmed, da jih umaknejo iz uporabe. Ker nimajo dokazov, da je bil nakup škodljiv, saj se uporabljajo brez zapletov, bi si 'dokaze' radi izmislili. To je neodvisni NPU," je zapisal. A poglejmo dejstva, ki govorijo nekaj povsem drugega.
Strokovna komisija, ki jo je vodil prof. dr. Marko Noč, je ventilatorje za umetno predihavanje pljuč Siriusmed R30 ocenila kot neprimerne za zdravljenje bolnikov s covidom-19 in je nasprotovala nabavi teh ventilatorjev. Jelka Godec naj bi dr. Noču poslala sporočilo, da naj bi menda prav takšne ventilatorje že naročili v UKC in celjski bolnišnici. Marko Noč ji je odgovoril, da UKC teh ventilatorjev ni naročil. Gospodarsko ministrstvo oziroma uslužbenka Andreja Potočnik pa je nato za strokovno mnenje prosilo še dr. Mateja Podbregarja v celjski bolnišnici. In čeprav je minister Počivalšek javno razlagal, da so dobili pozitivno mnenje dr. Podbregarja glede teh ventilatorjev, njegov zapis pravi drugače. "Cena je zelo visoka, za to ceno bi lahko dali najboljše ventilatorje R 50+ z vsemi opcijami," je zapisal in opozoril, da gre za najosnovnejši model nižjega razreda. Ob tem pa naj bi Potočnikovi celo sporočil, da bi on strokovno izbral drugo znamko ventilatorjev, in sicer Mindray.
Pa vendar je država ne glede na vsa strokovna mnenja naročila prav ventilatorje Siriusmed R30 pri Geneplanet diagnostiki Marka Bitenca. Da ventilatorji niso primerni za zdravljenje covidnih bolnikov, je kasneje, maja lani, potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Bistvo vseh očitkov Počivalšku in Potočnikovi je neuradno prav to, da sta med ponudniki favorizirala Geneplanet, ki naj bi imel tudi druge neupravičene privilegije, denimo 100-odstotno plačilo avansa brez ustrezne bančne garancije in še druga sporna pogodbena določila.
Pritiski na kriminalistično preiskavo in na Računsko sodišče
Večkrat smo že poročali, da naj bi se na NPU dogajali številni pritiski na to kriminalistično preiskavo, ki je bila že večkrat tarča nadzornikov notranjega ministrstva. Bili so tudi že poskusi, da bi se nadzorniki seznanili s celotno vsebino Počivalškovega spisa, a se je vmešalo celo Specializirano državno tožilstvo in to preprečilo. "Glede na dejstvo, da se odredba nanaša na nadzor nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil, ocenjujemo, da – upoštevaje določbe Zakona o organiziranosti in delu v policiji – ni utemeljeno, da nadzorniki v okviru nadzora generalno vpogledujejo v celoten spis," so nam naše informacije potrdili na SDT, ki vodi in usmerja preiskavo sporne nabave zaščitne opreme. Gospodarski minister se je na naše razkritje domnevnih pritiskov na preiskavo odzval z besedami: "Če se to res dogaja, to gotovo ni po moji želji."
Tudi obrambni minister Matej Tonin je še lani na Facebooku objavljal: "Morebitne 'vojne dobičkarje', ne glede na to, kako se pišejo in kateri stranki pripadajo, je treba sankcionirati – nesprejemljivo je, da nekateri zlorabijo epidemijo in krizne razmere za osebno okoriščanje ..." A pritiski na preiskave se še vedno dogajajo. Še več, na NPU so se znebili celo vodje te preiskave in pomočnika direktorja ter ju premestili v Tacen, v delovno skupino za reševanje ostankov na Policijski upravi Ljubljana, samo da so ju odstranili iz aktualnih kriminalističnih preiskav. Brutalna degradacija preiskovalcev iz političnih razlogov, pravijo poznavalci razmer v Policiji. Pritiskov pa politika ne vrši le nad policijskimi preiskavami, ampak tudi nad delom Računskega sodišča. Matej Tonin se je celo pridružil zahtevi po razrešitvi predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Poslanske skupine SDS, NSi in SNS so namreč vložile zahtevo za sklic nujne seje Mandatno-volilne komisije in predlagajo, naj predsedniku Veselu preneha funkcija, ker se jim zdi sporno, da Vesel opravlja tudi funkcijo v Mednarodni nogometni zvezi (FIFA).
Očitajo mu nezdružljivost funkcije s funkcijo predsednika Računskega sodišča. Čeprav je bil za vodjo neodvisnega Odbora za revizijo in skladnost pri organizaciji FIFA imenovan že leta 2016 in pet let to ni nikogar motilo, je pri reviziji nabave zaščitne opreme to postalo moteče. "Temu pritisku ne bom podlegel.Ker eni od političnih strank očitno ne ustrezajo problemi, ki se jih loteva Računsko sodišče, pa je to naenkrat postalo sporno," je za STA povedal Tomaž Vesel in dodal, da so argumenti politike za takšne obtožbe pravno nevzdržni in ne morejo prestati nobene resne pravne presoje katerega od organov, ki bi o tem lahko presojal. "To po 27. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko delam in za to ne potrebujem prav nobenega dovoljenja – ne od državnega zbora ne od koga drugega," je še dodal.
KOMENTARJI (677)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.