Prva Newyorčanka, ki je prejela cepivo: Upam, da je to začetek konca tega bolečega obdobja

2,9 milijona odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech so konec tedna začeli razpošiljati po ameriških zveznih državah. ZDA so sicer med državami, ki jih je novi koronavirus prizadel najhuje, število umrlih s covidom-19 je po podatkih Univerze John Hopkins prav danes preseglo 300.000, okužilo se je več kot 16 milijonov ljudi, število dnevnih okužb pa se spet hitro povečuje. 

V New Yorku je cepivo prva prejela medicinska sestra Sandra Lindsay, ki je po cepljenju dejala, da ji je odleglo in da ima zdaj upanje za prihodnost. Dodala je, da je s tem, ko se je cepila javno želela javnosti vliti zaupanje v cepivo. "Upam, da je to začetek konca zelo bolečega obdobja v naši zgodovini." 

Bolnišnice naj bi prve odmerke prejele najkasneje do srede, saj je razpošiljanje cepiva velik logistični zalogaj – tudi zato, ker so odmerki shranjeni v zabojih s suhim ledom, ki ohranja temperaturo pri minus 70 stopinjah Celzija. 

Bloomberg sicer poroča, da naj bi med prvimi cepili odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v roku desetih dni pa tudi vse ključne člane njegove administracije. Trump je to sicer zanikal in dejal, da bodo "zaposleni v Beli hiši cepivo prejeli kasneje, razen če bo nujno potrebno".

Novi predsednik ZDA Joe Biden pa naj bi se cepil, ko mu bo tako svetoval prvi epidemiolog v državi Anthony Fauci. Nekdanji svetovalec Bele hiše za področje zdravstva Jonathan Reiner je sicer konec tedna za CNN ocenil, da bi se morala Biden in bodoča podpredsednica Kamala Harris cepiti že danes, in to javno, saj bi s tem povečala zaupanje javnosti v cepivo. 

Zaupanje, ki sta ga med kampanjo precej pomagala zamajati kar sama, potem ko je Harrisova na soočenju podpredsedniških kandidatov namignila, da se ne bi cepila s "Trumpovim cepivom", čeprav Donald Trump z izdelavo seveda ni imel veliko – razen tega, da je njegova administracija razvijalcem cepiv namenila veliko finančno injekcijo, s katero je pospešila razvoj in izdelavo cepiva. 

V skladu z izrednim dovoljenjem bodo sicer v ZDA cepili starejše od 16 let, odsvetujejo pa cepljenje oseb, ki imajo zgodovino hudih alergičnih reakcij. 

Cepljenje tudi v Kanadi 

Cepljenje proti covidu-19 so danes začeli tudi v Kanadi manj kot teden dni po odobritvi cepiva Pfizerja in BioNTecha. Prvo so cepili negovalko Anito Quidangen v bolnišnici v Torontu, ki dela s covidnimi bolniki. V državo je že prispelo prvih 30.000 odmerkov cepiva, ki so jih razdelili v 14 mest po državi. Prednost pri cepljenju bodo imeli starejši in zdravstveni delavci, poroča britanski BBC.

Na Bližnjem vzhodu so v Abu Dabiju prav tako danes začeli s cepljenjem javnosti, pet dni po tem, ko so Združeni arabski emirati odobrili uporabo cepiva kitajskega farmacevtskega velikana Sinopharm.

V Aziji pa se je danes Singapur pridružil državam, ki so odobrile uporabo cepiva Pfizerja in BioNTecha. Med njimi so Velika Britanija, Kanada, Bahrajn, Savdska Arabija, Mehika in ZDA.

Evropa med sproščanjem in zaostrovanjem ukrepov

Evropa medtem vstopa v še en teden, ki bo poln poskusov ustavljanja širjenja virusa. Države so na različnih stopnjah drugega vala izbruha novega koronavirusa. 

Iz Otoka prihajajo novice, da London po porastu števila okužb vstopa v najstrožjo fazo zaprtja. To pomeni, da bodo zaprli bare, restavracije, kavarne, razen dostave hrane. Ljudje se ne smejo družiti izven svojega gospodinjstva oziroma mehurčka. A tudi v tej najstrožji fazi lahko trgovine, telovadnice in storitve nege, kot so frizerji, ostajajo odprti. Ljudje naj ne bi prehajali med območji. 

Vzpodbudni podatki prihajajo iz Italije, kjer so lahko zaradi boljše epidemiološke slike vrata spet odprle nekatere restavracije in bari. 

V državi sicer nimajo več rdečih območij. Lombardija na severu in Kalabrija na jugu sta zdaj rumeni, Abruci pa oranžni. Vseeno pa Italija razmišlja o dodatnih prazničnih ukrepih, saj so ob koncu tedna, torej takoj ob sproščanju ukrepov, zabeležili večja zbiranja ljudi v središčih mest zaradi predbožičnih nakupov. Med drugim ni izključeno, da bi med prazniki celotno Italijo razglasili za rdeče območje. Italijanska vlada tudi razmišlja, da bi gibanje prebivalcev občin z manj kot 5000 prebivalci čez božične praznike omejili na 30 kilometrsko območje. Vlada naj bi o ukrepih odločala danes, po srečanju s strokovno skupino.

Komisar italijanske vlade za epidemijo covida-19 Domenico Arcuri je ocenil, da gre za "nesprejemljivo zbiranje ljudi" v italijanskih mestih. Opozoril je, da obstaja nevarnost januarskega tretjega koronskega vala, ki si ga Italija ne more dovoliti. Arcuri je v nedeljo tudi predstavil kampanjo za cepljenje proti covidu-19, ki naj bi se predvidoma začelo med 12. in 15. januarjem. Do konca septembra prihodnje leto bi se morali cepiti vsi Italijani, je ob tem menil Arcuri.

Na sproščanje pa se pripravljajo tudi v Avstriji, kjer jih čakajo nekoliko zrahljani ukrepi za praznike - pa čeprav se je spet povečalo število pacientov na oddelkih za intenzivno nego. 

Drugače pa je v Nemčiji, kjer bodo v sredo ustavili javno življenje, da bi "ustavili eksponentno rast okužb", zapora pa naj bi trajala do 10. januarja. 

Z zaostrenimi razmerami se sooča tudi Švedska, kjer v ospredje stopajo težave s pomanjkanjem osebja na intenzivnih oddelkih bolnišnic, ki so marsikje natrpani do zadnjega kotička. 

V Grčiji so po skoraj šestih tednih zaprtja omilili koronske ukrepe. Ob strogih pogojih so danes ponovno odprli vrata knjigarne in frizerski saloni. Za vse, ki potujejo v Grčijo, poslej velja pred vstopom v državo obvezen hiter test na okužbo z novim koronavirusom ter tridnevna obvezna karantena

V Avstriji razočaranje nad slabo udeležbo na množičnem testiranju

Za našimi severnimi sosedi je medtem tudi množično testiranje, ki pa je pustilo veliko odprtih vprašanj. 

Obrambna ministrica Klaudia Tanner je že napovedala ponovitev projekta, ki se ga je prvič udeležilo okoli dva milijona ljudi, odkrili so okoli 4.000 okuženih. 

A v oči bode slaba udeležba v nekaterih delih države, v prestolnici Dunaj je bila le okoli 13-odstotna, zato se je že razplamtela debata o smiselnosti takšnih testiranj, če udeležba ni dovolj visoka. Pristojni naj bi zato pred drugim valom testiranja razmišljali tako o tem, da ljudi privabijo z nagradami v višini okoli 50 evrov - ali pa s kaznimi. 

Na Hrvaškem najvišja incidenca okužb z novim koronavirusom med članicami EU 

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 5798 testih potrdili 1472 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 65 bolnikov s covidom-19, je objavil nacionalni štab civilne zaščite na današnji novinarski konferenci. Kot so dodali, je 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev na Hrvaškem najvišja med članicami Evropske unije - 1196,6. Stopnja smrtnosti zaradi covida-19 je za zadnjih 14 dni skupaj 628,5 na milijon prebivalcev.

V hrvaških srednjih šolah so danes začeli izvajati pouk na daljavo, prav tako v nekaterih višjih razredih osnovnih šol. Pouk na daljavo bo potekal samo v tem tednu, ki je zadnji pred zimskimi šolskimi počitnicami, ki bodo do 18. januarja. Potem načrtujejo, da se bo pouk nadaljeval v učilnicah.

Na Hrvaškem so se že pojavila ugibanja, ali bo nacionalni štab civilne zaščite za prihajajoče praznike omejil gibanje državljanov, kot je to bilo spomladi, ko je za odhod od doma bilo potrebno posebno dovoljenje.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je danes potrdil, da bodo do konca tedna odločili, ali bodo spreminjali epidemiološke ukrepe po 21. decembru. Napovedal je, da bodo začrtali "določen okvir", čeprav se, kot je dejal, zavedajo, da ne obstaja ukrep, ki bo lahko nadomestil odločitev posameznikov za druženje ali potovanja v prazničnem času.

Medtem je hrvaški štab civilne zaščite danes sprejel odločitev, da bodo v torek podaljšali poostrene ukrepe na državni meji do 15. januarja, ki so jih sprejeli 1. decembra. Tako bo še naprej vstop na Hrvaško možen le z negativnim PCR testom, ki ni starejši od 48 ur. Kdor ima možnost osamitve, lahko na Hrvaško vstopi brez testa in se testira tam. Odločitev velja tudi za vse hrvaške državljane, ki živijo zunaj države in so načrtovali obisk Hrvaške med prazniki.

Izjeme veljajo za delavce v ključnih dejavnostih, obmejne, napotene in sezonske delavce, pod pogojem da se čez mejo vrnejo v roku 12 ur. Enako velja za učence, dijake, študente in stažiste, ki so v dnevnem izobraževanju. Izjeme veljajo tudi za pomorščake ter voznike v mednarodnem prometu in prevoznih storitvah. Zanje ni časovne omejitve, prav tako ne za diplomate, vojake, policiste, pripadnike civilne zaščite in humanitarne delavce.

Prav tako je dovoljen vstop na Hrvaško iz nujnih družinskih ali poslovnih razlogov, vključno z novinarsko dejavnostjo in za športnike, ki igrajo v klubih v drugih državah. Vstopajo lahko tudi bolniki zaradi neodložljivih zdravstvenih razlogov.