Za čakanje na delo doslej izplačanih le okoli pet odstotkov predvidenih sredstev

Delodajalci so vloge predložili na podlagi prvega protikoronskega zakona za pomoč gospodarstvu in prebivalcem, novele tega zakona, ki je omilila pogoje za pridobitev subvencije ter med upravičence uvrstila humanitarne in invalidske organizacije, pa tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ter zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.

Kot so pojasnili na zavodu, so po zadnjih podatkih prejeli 45.111 vlog delodajalcev za subvencioniranje nadomestila plače za zaposlene ne čakanju na delo zaradi poslovnih razlogov in višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo zaradi odsotnosti javnega prometa ali zaprtja meje) za 266.426 zaposlenih. Za povračilo nadomestila plače za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene obvezne karantene po odločbi ministra za zdravje, je medtem zaprosilo 979 delodajalcev za 1922 zaposlenih.

Kot omenjeno, je zavod doslej za izplačila nadomestil nakazal 35 milijonov evrov. Tretje izplačilo je predvideno za 29. maj, kakšen bo znesek, pa še ni jasno. Skupen znesek, ki ga ima zavod na voljo za nadomestila, sicer znaša 157 milijonov evrov. Se bodo pa sredstva zagotovila iz proračuna glede na potrebe, so pojasnili.

Medtem je vlada v programu stabilnosti, ki ga je sprejela konec aprila in poslala Evropski komisiji, ukrep povračil nadomestil zaposlenim na čakanju ali zaposlenim, ki ostajajo doma zaradi višje sile, ocenila na okoli 700 milijonov evrov, ukrep povračil nadomestil za karanteno pa ob sprejemanju interventnega zakona pa na 520.000 evrov.

Četudi je trenutni porabljeni znesek daleč od predvidenega, je ministrska ekipa v predlogu tretjega protikoronskega zakona podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo predvidela le za gostinstvo in turizem, in sicer do konca junija. Delodajalci se medtem zavzemajo, da bi bil ukrep podaljšan tudi za druge panoge. Posebej glasni so v avtomobilski industriji, pa tudi prevozniki.

A vlada je bolj naklonjena koriščenju predvidenega ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, saj naj bi bil bolj stimulativen oziroma naj bi bolj spodbujal gospodarsko aktivnost. Ta ukrep naj bi bil po ocenah, ki jih je javno navajal minister za delo Janez Cigler Kralj, vreden od 500 milijonov do ene milijarde evrov.

Minister za finance Andrej Šircelj pa je v sredo dejal, da je na milijardo evrov ocenjen celoten predlagani tretji protikoronski zakon, ki med drugim vključuje tudi turistične bone, za katere naj bi šlo iz proračuna 345 milijonov evrov.