Z omejevalnimi ukrepi v Evropi preprečili več kot tri milijone smrti

Omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa so v 11 evropskih državah preprečili okoli 3,1 milijona smrti, kaže študija Imperialnega kolidža v Londonu. Da so ljudje ostajali doma, je pomembno vplivalo na to, da je pandemija koronavirusa v Evropi bolj ali manj pod nadzorom, so ocenili britanski znanstveniki.

Raziskovalci, ki v boju proti novemu koronavirusa svetujejo tudi britanski vladi, so do teh ocen prišli na podlagi posebnega modela, kaj bi se dogajalo v Evropi, če ne bi bilo uvedenih nobenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa. To pa so potem primerjali z uradnimi podatki Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC), ki so bili zbrani do 4. maja.

"Rezultati kažejo, da so glavni nefarmacevtski ukrepi - še posebej izolacija - pomembno vplivali na zmanjšanje prenosa okužbe," so poudarili avtorji študije, objavljene v zadnji številki znanstvene revije Nature.

Hkrati so predlagali vztrajanje pri omejevalnih ukrepih, da bi virus sars-cov-2 ostal pod nadzorom.

Preučevali so stanje v 11 državah – Nemčiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Španiji, Belgiji, Avstriji, Danski, Norveški, Švedski in Švici. Glede na njihove ocene naj bi se v teh državah s koronavirusom okužilo med 3,2 in 4,0 odstotka prebivalstva. To pomeni, da se je okužilo od 12 do 15 milijonov ljudi.

Stopnja okuženosti prebivalstva je bila sicer po državah zelo različna. V Nemčiji je bilo na primer okuženih 710.000 ljudi, kar predstavlja 0,85 odstotka vsega prebivalstva. V Belgiji pa je bila na primer ta stopnja kar 8-odstotna. Za Španijo so ocenili, da je stopnja okuženosti 5,5-odstotna, kar pomeni, da je bilo z virusom okuženih okoli 2,6 milijona Špancev.

Ker pa so oblasti na hitro ugasnile javno življenje, torej prepovedale javne prireditve, zaprle šole in nenujne posle, je to imelo jasen učinek na reprodukcijski faktor, torej koliko ljudi lahko naprej okuži nosilec virusa. Ta faktor se je znižal za kar 81 odstotkov pod vrednost 1,0, so izračunali. Niso pa mogli ugotoviti, kateri od omejevalnih ukrepov je prinesel več koristi, saj so si sledili prehitro, so pojasnili.

Opozorili so tudi, da njihov model predvideva enake učinke nekega ukrepa v vseh državah, čeprav se zavedajo, da je bila ta učinkovitost v posameznih državah različna.

Učinkovitost omejevalnih politik so v ločeni študiji, prav tako objavljeni v reviji Nature, ugotavljali tudi raziskovalci ameriške univerze Berkeley. Z drugačno, ekonometrično metodo, ki se sicer uporablja za vpliv politik na gospodarsko rast, so ocenjevali učinkovitost omejevalnih ukrepov na Kitajskem, v Južni Koreji, Italiji, Iranu, Franciji in ZDA.

Ugotovili so, da so omejevalni ukrepi preprečili ali pa vsaj odložili okužbo okoli 62 milijonov ljudi zgolj v teh šestih državah. Po vsem svetu pa to pomeni preprečitev okoli 530 milijonov okužb z novim koronavirusom.