Z aneksom v zdravstvu do finančnih ukrepov in večje dostopnosti storitev

V kalkulaciji cen zdravstvenih storitev bodo upoštevali plače po veljavni plačnih lestvici, višje vrednotenje regresa in sredstva za redno delovno uspešnost, ki javnim uslužbencem in funkcionarjem pripada od 1. julija. Skupni finančni učinek višjih cen storitev je 54,5 milijona evrov, od tega v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja 46,4 milijona evrov.

Za plačilo brisov za potrditev okužbe z novim koronavirusom je predvideno plačilo v višini 65 evrov na bris ter plačilo materialnih stroškov (odvzem brisa, osebna varovalna oprema in prevoz) v višini 25 evrov. Sredstva bodo zagotovili iz državnega proračuna, za zadnja dve meseca pa jih bo kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V obdobju od 1. junija do 30. septembra je bila skupna vrednost odvzetih brisov več kot 13,2 milijona evrov, glede na izjemen porast odvzetih brisov v oktobru pa predvidevajo, da bo skupni znesek v obdobju junij-oktober preko 20 milijonov evrov. Od tega bo ZZZS predvidoma plačal 11,7 milijona evrov, "ker jih zaradi načina poročanja za zadnja dva meseca v letu 2020 proračun ne bo pokril v tekočem letu," so pojasnili v sporočilu za javnost.

Kot so navedli, se dodaja tudi standard za triažo na vstopnih točkah za bolnišnično raven, in sicer z veljavnostjo od 1. junija. Za triažo na vstopnih točkah se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nameni 3,44 milijona evrov.

Prav tako so z aneksom opredelili storitve za bolnišnično zdravljenje bolnikov s covidom-19, ki jih lahko obračunavajo bolnišnice. Finančni učinek za obvezno zdravstveno zavarovanje je ocenjen na 2,6 milijona evrov.

Z namenom povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev se spreminja obračunski model v specialistični ambulantni dejavnosti. Določa se minimalno število prvih pregledov, ki jih mora opraviti vsak izvajalec. Vsak opravljeni prvi pregled nad minimalnim številom pa bo plačan 20 odstotkov več. Finančni učinek za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša 3,2 milijona evrov, a sprememba zaradi načina obračuna v letu 2020 ZZZS še ne bo bremenila.

Za specialnosti z največjim številom nedopustno čakajočih (kardiologijo, vaskularno medicino, nevrologijo in ortopedijo) se določa plačilo po realizaciji, kar sicer že velja za urologijo. Za ostale specialnosti se opredeljuje plačilo preseganja plana do deset odstotkov, za specialistično zunajbolnišnično dejavnost zobozdravstva pa plačilo pet odstotkov preseganja.

Omenjeno velja za izvajalce, ki dosežejo vsaj 90 odstotkov minimalnega števila prvih pregledov in ob koncu koledarskega leta nimajo nedopustno čakajočih v sistemu eNaročanje. Če izvajalec ne doseže 90 odstotkov minimalnega števila prvih pregledov in ima bolnike z nedopustno čakalno dobo, pa so odstotki preseganj nižji.

Tisti, ki bi bili sicer plačani po realizaciji, dobijo v tem primeru plačano le do 10-odstotno preseganje. Pri storitvah, kjer bi bilo sicer plačanih 10 odstotkov preseganja, pa je plačilo pet odstotkov preseganja. Za nov model se uvaja sprotno spremljanje uspešnosti izvajanja števila prvih pregledov in javno poročanje rezultatov. Izvajalci pa bodo zavezani tudi k poročanju o čakalnih dobah.

Dodatno se z namenom povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev vključujejo nujne širitve zdravstvenih programov na primarni in sekundarni ravni v skupni višini 5,1 milijona evrov v letu 2020 oziroma 11,5 milijona evrov na letni ravni, od tega iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v letu 2020 4,3 milijone evrov.

Kot navajajo v sporočilu, gre za širitve zdravstvenih programov na področju splošne ambulante, dispanzerja za ženske, fizioterapije, zobozdravstvene dejavnosti, parodontologije in oralne kirurgije.

V specialistični ambulantni dejavnosti so širitve na dermatovenerologiji, pulmologiji z RTG, tireologiji, nevrologiji ter pedopsihiatriji, v bolnišnični dejavnosti pa na področju ortopedije ter programov TAVI (menjava zaklopke brez odpiranja prsnega koša).

Opredeljen je tudi nov standard družinske obravnave za zmanjševanje ogroženosti zaradi debelosti in zmanjšane telesne zmogljivosti. Za Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični se za program podaljšanega bolnišničnega zdravljenja določi za 50 odstotkov višja cena, saj obstoječa cena ni bila realna glede na stroške.

Vlada ob tem ministrstvu za zdravje nalaga, da v splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2021 oziroma pripadajočih aneksih pripravi ukrepe na način, da bo plačevanje storitev s strani ZZZS potekalo skladno z dejansko opravljenimi storitvami. Ministrstvo za zdravje pa bo tudi takoj pristopilo k pripravi sistemskih ukrepov na področju zdravstva, in sicer na način, da bodo cene zdravstvenih storitev odražale dejanske stroške. O tem bo ministrstvo za zdravje najpozneje do 20. decembra poročalo vladi.