WHO: Trenutno ni dokazov, da ljudje, ki prebolijo covid-19, razvijejo odpornost

Za zdaj še ni nobenih dokazov, da ljudje, ki prebolijo covid-19, razvijejo imunost na novi koronavirus, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Različni hitri testi, ki se pojavljajo in ki kažejo prisotnost protiteles v krvi, tako niso preveč zanesljiv pokazatelj o imunosti. 

Na prisotnost protiteles v krvi kot pokazatelja, da je nekdo že prebolel koronavirus, so se zanašali predvsem v Združenem kraljestvu, kjer so kupili kar 3,5 milijona seroloških testov. Vendar so zdaj epidemiologi Svetovne zdravstvene organizacije opozorili, da takšni testi ne potrjujejo, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more znova okužiti. "Veliko držav razmišlja o uporabi hitrih diagnostičnih seroloških testov, da bi ugotovili, kakšna je stopnja imunosti. Ta hip nimamo nobenih dokazov, da bi uporaba serološkega testa lahko pokazala, da je posameznik razvil imunost, ali da je varen pred ponovno okužbo," je dejala epidemiologinja Maria van Kerkhove.

NIJZ: Takšni testi niso primerni za ugotavljanje, kdo se lahko vrne v službo

Tudi v Sloveniji nekateri dobavitelji prodajajo takšne hitre teste, kjer je za določanje protiteles dovolj že kapljica krvi. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), takšni hitri testi na splošno temeljijo na dokazovanju IgC in IgM protiteles. "Da je test pozitiven moraš imeti simptome že več dni. Negativne teste je potrebno ob sumu potrjevati s PCR," so pojasnili. PCR (verižna reakcija s polimerazo) je metoda, ki omogoča kopiranje odsekov DNA s pomočjo encima DNA-polimeraze. 

Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij Miroslav Petrovec meni, da so takšni testi vprašljivi iz več razlogov, na splošno pa velja, da test ni primeren kot test za testiranje za vračanje na delo, saj nas v tem primeru zanima, ali je bolnik še nosilec virusa in ne, ali ima protitelesa. "Negativen test na IgG ali IgM v nobenem primeru ne izključuje možnosti okužbe z novim koronavirusom," so še dodali na NIJZ.

Etični pomisleki

Epidemiologi WHO so opozorili tudi na etične pomisleke za uporabo takšnih testov za določanje, kdo je in kdo ni imun. "Lahko bi imeli nekoga, ki verjame, da se seropozitiven (da je bil okužen) in zaščiten, ki bi se znašel v situaciji, kjer bi bil izpostavljen in bi bil v resnici dovzeten za okužbo," pravi Michael Ryan, strokovnjak na področju akutnih zdravstvenih stanj pri WHO. 

Prav tako pa ni znano niti, koliko časa imunost traja, če jo posameznik razvije. Negotovost glede tega, ali in kako dolgo smo imuni po okužbi, pa pod vprašaj postavlja tudi pristop razvijanja t.i. "čredne imunosti", za katerega so se denimo odločili na Švedskem. 

Da imunost po preboleli okužbi še ni povsem samoumevna, dajo misliti tudi podatki iz Južne Koreje, kjer zdravstvene oblasti skušajo ugotoviti, zakaj so pri 163 ljudeh testi znova potrdili okužbo, po tem, ko so okužbo že preboleli. O posameznih primerih ponovne potrditve okužbe poročajo tudi s Kitajske. Teorij, zakaj so testi znova pozitivni pri posameznikih, ki so okužbo že preboleli, je več. Znanstveniki se najbolj nagibajo k teoriji, da so testi tako občutljivi, da zaznavajo tudi sledi virusa. Druga teorija je, da so bili testi lažno negativni ali lažno pozitivni. Tretja možnost pa je, da bi se virus lahko dejansko znova aktiviral, česar se zdravniki najbolj bojijo. 

Zakaj je obširno testiranje smiselno?

Politika glede testiranja se sicer močno razlikuje od države do države, pa tudi od regije do regije in celo od mesta do mesta znotraj ene države. Svetovna zdravstvena organizacija sicer svetuje čim širše testiranje populacije, vendar je to marsikje zaradi pomanjkanja testov, opreme in nenazadnje ljudi, ki bi ga izvajali, nemogoče. 

Dober primer, da obširno testiranje prebivalcev nudi boljše obvladovanje pandemije, je Islandija. Tam so namreč opravili največ testiranj na novi koronavirus na svetu glede na število prebivalcev, saj so testirali več kot 10 odstotkov prebivalstva. Ljudi so začeli testirati že konec januarja, mesec dni pred prvim potrjenim primerom. 

Sprva so testirali vse, ki so kazali simptome okužbe, vse, ki so se vrnili z ogroženih območij (Kitajska, območje Alp) in osebe, ki so bile v stiku s potrjeno okuženimi. Prvi primer okužbe so potrdili 28. februarja, do konca marca pa so okužbo z novim koronavirusom odkrili pri 13,3 odstotka od 9000 testiranih. Drugi del testiranj se je začel 13. marca, v njem pa so zajeli tudi ljudi, ki niso imeli simptomov ali pa so imeli blage simptome in niso bili v karanteni. V tem drugem delu so testirali 36.000 ljudi, pozitivnih na okužbo pa je bilo le od 0,6 do 0,8 odsototka testiranih.

Zaradi obsežnega testiranja so lahko islandske oblasti hitreje zaznale okužene in tako preprečili nadaljnje okužbe, saj so tem posameznikom odredili samoizolacijo, v kateri so morali biti še 10 dni po tem, ko je bil ponoven test negativen. Vsi, ki so bili z okuženimi osebami v stiku, pa so morali za dva tedna ostati doma. Skupno so do danes potrdili 1760 okužb, umrlo pa je devet ljudi. Zaradi umirjanja razmer v državi v začetku maja načrtujejo odprtje srednjih šol, univerz, muzejev in lepotnih salonov – vrtci in osnovne šole pa so že ves čas odprte.