Vadbeni centri ostajajo zaprti: 'Fitnes ni samo za prostor, je način življenja'

Sproščanje ukrepov, sprejetih zaradi omejevanja širjenje epidemije z novim koronavirusom, zajema različna področja, še vedno pa ni znano, kdaj se bodo lahko odprli rekreativni in fitnes centri ter športni objekti. 

FZS: Ali Slovenija skrbi za svoje državljane? 

Fitnes zveza Slovenije je s pismom "Zakaj se ne odprejo vadbeni centri? Ali Slovenija skrbi za svoje državljane?" vlado že prejšnji teden opozorila, da odsotnost in pomanjkanje gibanja vodita k številnim degenerativnim obolenjem, slabitvi osnovnih življenjskih funkcij ter k prezgodnjemu staranju.

"Fitnes panoga je pomemben del športne rekreacije in v skrbi za zdravje prebivalcev RS, zato je treba te storitve čim prej odpreti," so pozvali. 

Ministrstvo: Časovnica sproščanja ukrepov je odvisna od epidemiološke situacije

Včeraj so prejeli odgovor ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da jim informacije o časovnici sproščanja ukrepov oz. sprostitev storitev na področju fitnesa žal ne morejo posredovati, saj je ta odvisna od epidemiološke situacije v Sloveniji. O vseh ukrepih, ki vplivajo na to, pa odloča vlada. 

"Želimo vam sporočiti, da razumemo stisko vseh izvajalcev različnih storitev pri soočanju s težavami zaradi posledic epidemije koronavirusa, vendar pa ne smemo pozabiti, da lahko k obvladovanju epidemije covida-19 pripomore vsak posameznik s svojim vedenjem in omejitvijo medsebojnih stikov. Zaradi vseh sprejetih ukrepov Vlade RS in tudi upoštevanje le-teh s strani prebivalstva in gospodarstva se je do neke mere uspelo omejiti širjenje epidemije koronavirusa covid-19, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko bili določeni ukrepi v prihodnosti prej odpravljeni. Odlok začasno še ne dopušča opravljanje vseh storitev zaradi zajezitve in omejitve širjenja epidemije koronavirusa covid-19," so zapisali. 

Na ministrstvu zagotavljajo še, da skrbno spremljajo situacijo in že preučujejo možnosti in ukrepe, ki bi omogočili zagon nekaterih panog gospodarstva tudi na način sprostitve izvajanja določenih dejavnosti, kjer je možnost okužbe s koronavirusom manjša. 

'Fitnes ni samo prostor, je način življenja' 

Fitnes ne predstavlja le prostora, temveč način življenja, ki temelji na zdravju, dobremu počutju (psihičnemu in fizičnemu), preventivi pred poškodbami ter izboljšanju socialne note (povezovanje skupnosti, zagotavljanje delovne sile, zmanjševanje kriminala,...), še pojasnjujejo na FZS. To je eno izmed pomembnejših področij, ki skrbi za krepitev zdravja in splošno dobro počutje. 

"Če želimo zagotoviti oziroma ohraniti primerne sposobnosti državljanov in državljank RS, dobro telesno kondicijo ter izhajati iz tega, da ostanejo čili (dobro počutje, celovito ravnovesje, celostno zdravje, sproščanje, duševno skladje), je treba omogočiti dostop do strokovne in kakovostne vadbe, ki jo v prvi vrsti za splošno populacijo ponujajo različni fitnes centri." 

Redna telesna vadba na področju športne rekreacije je po besedah FZS ključnega pomena za vse starostne skupine, še posebej rizične. Med te spadajo tudi posamezniki, ki so v obdobju postrehabilitacije in starostniki. 

Osebni trenerji: Zadovoljni bi bili že s postopnim sproščanjem ukrepov

Tudi osebni trener Tomaž Kucler opozarja, da je redna vadba zelo pomembna, še posebej za moč in še posebej pri starejših, kjer pride do hitrega upada mišične mase."V času karantene se marsikdo ni gibal, kaj šele vadil z bremeni. Naprave v naravi in fitnes centri še zdaj niso odprti. Starostniki pa izgubljajo samostojnost pri osnovnih življenjskih funkcijah in posledično jim peša tudi zdravje. Z vadbo za moč se izguba telesne mase zaustavi. Če pa je proces vadbe in prehrane pravilen, pa se moč in mišična masa lahko pridobita na novo, nazaj. Dovolite jim, da zaživijo normalno življenje. Odprite vadbene centre in naprave, saj bo več negativnih posledic kot koristi od karantene," je pozval. 

Po mnenju osebnega trenerja Gašperja Simčiča pa je dejstvo, da NIJZ še ni pripravil priporočil za varno delo v fitnesih samo zato, ker vlada še ni sprejela odloka o odprtju, šokantno. "Zakaj jih ne bi pripravili že sedaj, vse sosednje države so namreč že odprle fitnese, da lahko začnemo takoj, ko bo vlada dala odlok, ne pa, da se bo to zgodilo čez noč. Saj približno vemo, kakšni bodo ukrepi, ampak tudi podjetniki se moramo na to pripraviti," pojasnjuje. 

Tudi njemu se zdi nenavadno, da je njihova panoga - glede na to, da skrbi za boljšo odpornost državljanov - med zadnjimi, ki bo odprta. "Delujemo zelo preventivno, skrbimo za sposobnost telesa, da je bolj odporno in da je naš organizem močnejši. Javni transport je odprt, ljudje lahko hodijo v trgovine - tudi tiste, ki niso nujne, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi panoga, s katero se ljudje rekreirajo in skrbijo za svojo odpornost, delovala." 

Po njegovih besedah so imeli v fitnes centrih že prej zelo visoke standarde glede čiščenja, zato vzdrževanje higienskih ukrepov in ohranjanje varnostne razdalje ne bi bilo pretežko. "Mogoče vlada ne razume, da naša panoga niso samo komercialni fitnes centri, ampak tudi manjši studii, v katerih je manjša gostota obiskovalcev in kjer se za stvari poskrbi še bolje kot v komercialnih centrih." 

Zadovoljni bi bili, še pravi, če bi bilo sproščanje ukrepov postopno. "Lahko bi rekli tako, kot so za trgovine - najprej bi odprli tiste s 100 kvadrati, potem večje. Ali pa bi rekli trenerjem, da lahko delajo ena na ena s strankami, šele potem s tremi ali štirimi." 

Treniranje doma namreč ni enako treniranju s trenerjem, še pravi Simčič. "Ljudje smo po naravi bolj lene sorte in večina pride k nam zato, ker jih nekdo čaka. Doma ne naredijo toliko, v fitnesih pa so tudi drugi motivacijski faktorji - ne samo, da je tam trener, tam so tudi drugi, ki jih spodbujajo, poleg tega je tam veliko pripomočkov, da lahko najdejo primerno orodje, ki ga doma nimajo. Trenerji smo tam zato, da ljudi strokovno usmerjamo, ne pa da doma telovadijo ob nekih videoposnetkih in ne vedo, kaj delajo. Nekaj, kar je za nekoga zelo dobro, je za drugega lahko zelo problematično," še opozarja. 

Razočaran je zaradi nekega splošnega občutka, da ne vlada in ne NIJZ ne komunicirata s panogami, ki jih sproščata, kar se je pokazalo, ko so čez noč dovolili odprtje knjižnic. "Razumem, da se s tem soočamo prvič, in upam, da tudi zadnjič, ampak premalo je komunikacije," zaključi.