Na vrhu EU naj bi nekoliko zbližali stališča glede potrdil o cepljenju

Voditelji članic EU na desetem virtualnem zasedanju od izbruha pandemije covida-19 razpravljajo o tem, kako pospešiti cepljenje in kako se čim bolje pripraviti na nove različice virusa. Ob tem odmevajo nesoglasja glede potrdil o cepljenju in enostranskih omejitev na mejah proti širjenju mutiranih sevov novega koronavirusa.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki vodi zasedanje, je razpravo razdelil na pet temeljnih sklopov: pospešitev procesa cepljenja, tako odobritve kot proizvodnje in dobave cepiv, spoprijemanje z novimi različicami virusa, vprašanje omejitev in njihovega vpliva na notranji trg, potrdila o cepljenju in mednarodna solidarnost.

Glavna prednostna naloga je pospešiti proizvodnjo in dobavo cepiv, a prihodnjih nekaj tednov bo s cepljenjem še težko, je zvečer, po zaključku virtualnega zasedanja, poudaril Michel. Obenem je sicer izrazil optimizem in izpostavil, da želi kljub vsemu posredovati sporočilo upanja.

Voditelji so danes v skupni izjavi ocenili, da epidemiološke razmere ostajajo resne in da so nove različice dodaten izziv, zato je treba ohraniti stroge omejitve in obenem okrepiti prizadevanja za dobavo cepiv. Izpostavili so nujnost pospešitve procesa odobritve, proizvodnje in razdeljevanja cepiv ter cepljenja ter potrebo po krepitvi nadzora nad novimi različicami in zmogljivosti njihovega prepoznavanja.

Ob težavah pri dobavi cepiv, zlasti z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca, so voditelji farmacevtskim podjetjem posredovali tudi odločno sporočilo, da morajo zagotoviti predvidljivost proizvodnje cepiv in spoštovati pogodbene obveznosti. Slednje se je od njih nenazadnje tudi pričakovalo. Neuradno se je z vrha poročalo tudi o pozivih k ostrejšemu pristopu do podjetij, ki ne spoštujejo obveznosti, v okviru mehanizma za nadzor izvoza cepiv.

V povezavi z enostranskimi ukrepi na mejah je bilo sicer tudi pričakovati znana sporočila, da je za zdaj še treba omejevati nenujna potovanja, a ob upoštevanju načel sorazmernosti, nediskriminacije in posebnosti čezmejnih skupnosti, ter da je treba zagotoviti nemoten pretok blaga in storitev na notranjem trgu, tudi z uporabo zelenih pasov.

Vprašanje cepilnih potrdil pa je razdelilo članice. Države z močno razvitim turizmom, na primer Grčija, želijo, da bi potrdilo o cepljenju čim prej olajšalo potovanja in s tem znova spodbudilo turizem. Nekatere druge države, med katerimi naj bi bili Nemčija in Francija, pa svarijo pred hitenjem in diskriminacijo.

Na zasedanju je bilo po Michelovih besedah nato le zaznati, da so si stališča vse bliže. Veliko je legitimnih skrbi, pravi predsednik Evropskega sveta in izpostavlja, da do marca pričakuje napredek na tem področju. Ob tem je izpostavil nujnost evropskega pristopa, saj se bodo sicer države zatekale k dvostranskim rešitvam, kar bo vse skupaj še dodatno zapletlo.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila pomen evropskega pristopa, saj da bodo sicer drugi zapolnili vakuum. Opozorila je na to, da Google in Apple že ponujata rešitve. Opozorila je tudi, da bodo za razvoj tehnoloških rešitev potrebni približno trije meseci. Te rešitve bodo po njenih besedah lahko vključevale tako potrdilo o cepljenju kot potrdilo o negativnem testu ali o tem, da je oseba prebolela covid-19.

Odločitev o potrdilih o cepljenju v nezdravstvene namene torej danes, na tej točki, pričakovano še ni, a po neuradnih navedbah naj bi bilo med voditelji zaznati vse več podpore digitalnemu potrdilu s skupnimi merili za dostop do članic in odpiranje družb, pri čemer se še usklajujejo merila glede cepljenja, negativnih testov in imunosti.

V Evropski komisiji že ves čas izpostavljajo, da je treba potrdilo o cepljenju najprej doreči z zdravstvenega vidika, z razpravo o drugih vidikih pa da je treba počakati, saj manjka še nekaj ključnih informacij, na primer ni še jasno, ali cepljena oseba prenaša virus. Von der Leynova je danes izpostavila spodbudne podatke glede tega iz Izraela. V Bruslju so doslej opozarjali tudi, da je treba najprej cepiti več ljudi.

Pričakovati je tudi razpravo o goljufijah s cepivi. V Bruslju so že večkrat posvarili pred nepreverjenimi cepivi. Slišati je opozorila, da ta v najboljšem primeru ne delujejo, v najslabšem pa lahko tudi škodijo. Več članic naj bi poročalo o tem, da so z njimi vzpostavili stik razni trgovci in jim ponujali nepreverjena cepiva.

Voditelji naj bi se danes tudi zavezali h krepitvi odpornosti v prihodnje. Odpornost bo po napovedih ena ključnih tem med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Slovenija želi izvesti tudi neformalni vrh o odpornosti. Voditelji naj bi Evropsko komisijo danes pozvali, naj do junija letos pripravi poročilo o naukih pandemije. O tem naj bi se nato razpravljalo v drugi polovici leta.

Farmacevtska podjetja v Evropskem parlamentu pojasnila zamude pri dobavi cepiv EU

Predstavniki farmacevtskih podjetij, ki so z EU sklenili dogovor o nakupu cepiv proti covidu-19, pa so v današnji razpravi s člani pristojnih odborov Evropskega parlamenta pojasnili, da dobava zamuja zaradi težav v proizvodnji, ki je kompleksna. Zagotovili so, da bodo storili vse, da bi proizvodnjo okrepili.

Več poslancev je zanimalo, zakaj bo britansko-švedsko podjetje AstraZeneca EU v prvem četrtletju letošnjega leta dobavilo 60 odstotkov manj cepiva, kot je obljubila, ter zakaj pri drugih državah, tudi Združenem kraljestvu, ni tega zmanjšanja.

Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je izrazil obžalovanje, da njegovo podjetje EU ne more zagotoviti toliko cepiva, kot je napovedalo. "Delamo vse, kar lahko, da bi v prvem četrtletju EU dobavili 40 milijonov odmerkov cepiva," je poudaril.

Zamude pri dobavi so po njegovih besedah zato, ker je proizvodnja zahtevnejša, kot se zdi. Pojasnil je, da je produktivnost v njihovih tovarnah nižja, kot so pričakovali. Poleg tega se razlikuje med posameznimi tovarnami. Nižja je med drugim v nekaterih tovarnah, ki proizvajajo cepivo za EU. Poudaril je sicer, da je večina cepiv, ki jih proizvedejo tovarne v uniji, tudi prejmejo članice EU. To velja tudi za tovarno na Nizozemskem, ki je bila sprva predvidena za proizvodnjo cepiva, namenjenega za Združeno kraljestvo.

Glede dobave Londonu je še pojasnil, da je njihovo cepivo že v začetku lanskega leta začela razvijati univerza v britanskem Oxfordu, s katero je AstraZeneca dogovor podpisala kasneje. Britanska vlada je že pred tem vložila veliko denarja v razvoj cepiva. Denar je namenila tudi za proizvodnjo na Otoku, pa tudi na Nizozemskem.

Tudi izvršni direktor ameriške Moderne, ki prav tako že dobavlja cepivo uniji, Stephane Bancel je v odgovorih na vprašanja poslancev o počasnosti proizvodnje cepiv pojasnil, da gre pri tem za zapletene postopke. Običajno za pripravo obrata za proizvodnjo novega cepiva potrebujejo od tri do štiri leta, zdaj pa so jih pripravili v enem letu. Pred pandemijo v Evropi sploh niso imeli proizvodnega obrata, je povedal.

Dodal je, da se ob začetku proizvodnje novega cepiva pojavljajo tudi številne težave, od človeških napak do tehničnih težav. "Vsak dan, ko odpravljamo te težave, pa se pozna na proizvodnji, saj delamo ves čas," je dejal Bancel. Povedal je, da običajno najprej proizvedejo določeno količino cepiva in jo šele nato dostavljajo. Zaradi izrednih razmer pa je zdaj vsak odmerek odpremljen takoj, ko je proizveden. Zato se te težave v proizvodnji poznajo tudi pri količini dobavljenih odmerkov državi oziroma uniji.

Soriot in Bancel pa tudi predstavnika podjetji CureVac Franz-Werner Haas in Novavax Stan Erck so v razpravi s člani odborov ITRE in ENVI poudarili tudi pomen sodelovanja med različnimi podjetji, vključno s proizvodnimi in distribucijskimi.

Podobno sta kasneje v razpravi menila tudi predstavnika francoskega farmacevtskega velikana Sanofi Thomas Triomphe in ameriškega podjetja Johnson & Johnson Paul Stoffels, ki je dejal, da je edini način za povečanje proizvodnje cepiv sodelovanje. "Prepričani smo, da bomo EU v letu 2021 dobavili 200 milijonov odmerkov," je povedal in dodal, da želijo okrepiti proizvodne zmogljivosti, kolikor se da. Cepivo tega podjetja je sicer od cepiv, ki še niso bila odobrena, najbližje temu, tako v ZDA kot v EU.

Da nimajo tehničnih težav in pomanjkanja znanja, pa je medtem zatrdila predstavnica ameriškega Pfizerja, ki je cepivo razvil skupaj z nemškim BioNTechom, Angela Hwang. Ena od težav pri proizvodnji cepiv pa je dobava sestavin za izdelavo cepiv. Zato se v Pfizerju zavzemajo za odprto svetovno trgovino, tako za sestavine kot za sama cepiva.

Poudarila je, da ameriško podjetje vsem državam in organizacijam, s katerimi je sklenilo pogodba, cepivo dobavlja v skladu s predvidenimi časovnicami. Količine, dobavljene EU, se povečujejo, je dejala Hwangova. Glede razkritja pogodbe z EU pa je pojasnila, da je ne morejo v celoti razkriti, saj so nekateri podatki zaupni. Z Evropsko komisijo sicer pripravljajo objavo pogodbe, v kateri bodo ti podatki počrnjeni. Pfizer se sicer že vse od začetka razvoja cepiva zavzema za transparentnost, je poudarila.

Yellenova posvarila pred prezgodnjim ukinjanjem protikoronske pomoči

Najrazvitejše svetovne države morajo enotno nadaljevati ukrepe za pospešitev okrevanja po pandemiji covida-19, obenem pa morajo revnejšim državam pomagati pridobiti dovolj cepiva proti tej bolezni, je medtem finančne ministre držav G20 danes pozvala ameriška finančna ministrica Janet Yellen. "Čas je za ukrepanje in multilateralizem," je poudarila.

Kot je v nagovoru ministrom, ki se danes udeležujejo virtualnega zasedanja, poudarila Yellenova, noben narod ne more sam premagati takšne krize.

Prvi korak na poti k njenemu premagovanju mora biti po njenih besedah zagotovitev čim večje stopnje imunosti svetovnega prebivalstva. "Pri tem ne smemo pozabiti na revnejše države, ki same ne bodo mogle vzpostaviti učinkovitih programov cepljenja prebivalstva," je dejala.

Države v razvoju so namreč večkrat izrazile strah, da si bogatejše države cepivo kopičijo zase in jim ne bodo omogočile dostopa do njega. Pred takšnim ravnanjem je med drugim posvaril tudi Mednarodni denarni sklad.

Predvsem pa je po besedah ameriške finančne ministrice ključno, da so države previdne pri ukinjanju protikoronskih ukrepov pomoči za podjetja in državljane. "Zdaj je čas za obsežne ukrepe," je dejala in izrazila prepričanje, da bi prezgodnje krčenje pomoči izničilo tudi del že doseženega okrevanja.

Zagotovila je, da bodo ZDA pri tem vodile z zgledom. Ameriški kongres sicer še vedno ni potrdil 1900 milijard dolarjev (okoli 1555 milijard evrov) vrednega paketa gospodarskih spodbud, ki ga je napovedal ameriški predsednik Joe Biden.