Vogrin: V naslednjih dneh, tednih morda ne bomo mogli poskrbeti niti za urgentne paciente

V oddaji 24UR ZVEČER smo govorili s strokovnim direktorjem mariborske bolnišnice Matjažem Vogrinom, ki je v ponedeljek opozoril, da bi lahko intenzivne postelje predstavljale točko zloma v tem valu epidemije, z upokojenim ravnateljem Dušanom Mercem, ki je brez dlake na jeziku o razmerah v šolstvu, in ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom.

Podobe Slovenije na pragu zime, ko bolnišnice visijo na nitki: protesti staršev pred šolami, vihtenje motorne žage, grožnje ravnateljem in učiteljem. Predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen pa ob tem o kadrovski in prostorski stiski, s katerima se v trenutnih razmerah soočajo slovenske bolnišnice: "Kolikor je bilo mogoče, smo nekako še dodatno povečali kapacitete. Dodali smo dozatorje kisika, našli še dodatne bolniške postelje, na pomoč je priskočila vojska. Tako smo si spet kupili nekaj časa."

Šolski inšpektorat je od uvedbe samotestiranja večje nepravilnosti zaznal pri petih šolah. Da se posamezni starši z ukrepi kljub vsem pojasnilom strokovnjakov ne strinjajo, je dejstvo, pravi inšpektor Simon Slokar.

Na intenzivni enoti UKC Maribor medtem za enega bolnika skrbita le po dve medicinski sestri namesto štirih, ti dve pa pogosto nista ustrezno usposobljeni. Ker preprosto ni več kadra, so ustavili že vse elektivne preglede in posege.

Vogrin ob trenutnem stanju v Sloveniji pravi, da ga ves ta upor ljudi žalosti, prav tako pa da žalosti tudi njegove sodelavce in sodelavke, ki se dnevno borijo za zdravje in življenje pacientov. "Ne govorim le o nepotrebnem trpljenju in smrtih na covidnih oddelkih, temveč tudi o nepotrebnem trpljenju in smrtih, ki se zdravijo zaradi necovidnih obolenj." Poudarja namreč, da je zaradi epidemije popolnoma ustavljen elektivni program na praktično vseh drugih oddelkih tako v UKC Maribor kot tudi ostalih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji.

"V tem trenutku smo sposobni obravnavati le paciente, ki k nam prihajajo s stopnjo nujnosti 1 – urgentno. Ob tem pa se ukvarjamo še z onkološkimi programi. Vse ostalo je ustavljeno," pravi.

Da smo ljudje postali žrtve dolgoletne permisivne vzgoje, ob tem pravi ravnatelj Merc. "Vsaka stvar, ki jo šola oz. inštitucija naredi z otroki, ki jo tudi mora narediti, postane za starše nevzdržna in neprimerna," pravi in dodaja, da namesto, da bi samotestiranje vpletli kot del zdravstvene vzgoje otrok, kot skrb za samega sebe, starši zahtevajo, da se to ne zgodi. "To je tisto, kar nas pelje v najhujše oblike, ki bodo prišle v kasnejšem času."

Kot pravi, šole in šolsko ministrstvo niso bile pripravljene na krizo. "Bilo je dovolj časa, da bi krizo v šolah obvladovali, vendar pa so v času drugega vala zapustili otroke, gospodarstvo in starše. Tudi zdaj ni dosti boljše," pravi. Po njegovem mnenju so slabo vlogo odigrali tudi ravnatelji in vodstvo združenja ravnateljev: "Gre za to, da je šola trenutno tako socialna kot tudi zdravstvena institucija."

Semiška županja medtem od vlade terja opravičilo

Ob tem odmeva tudi primer županje Občine Semič, ki je tamkajšnjo osnovno šolo pozvala, naj opusti vse ukrepe. Županja Polona Kambič je zdaj dejala, da se ne namerava opravičiti. Še več, "opraviči naj se vlada", pravi. Ravnateljica Semiča vztraja: "Mi se z ukrepi vlade strinjamo in jih bomo spoštovali še naprej."

"Lahko ji postavim retorično vprašanje: opravičilo za kaj? Da se trudimo pomagati zdravstvenemu osebju, ki je zdaj hrbtenica te družbe in države? Čas je, da tem pozivom in dopisom nehamo posvečati pozornost. Naj pristojne službe opravijo svojo nalogo, mi pa poskrbimo, da bodo ravnatelji in rektorji zdravstvenih zavodov vedeli, da so ukrepi tu zato, da jih spoštujemo," odgovarja minister Koritnik.

Ob tem dodaja, da trenutno zdravstvenim zavodom tega ni treba dodatno pojasnjevati. Vsem, ki dvomijo, pa sporoča, da teh številk ne sprejema vlada. "Proti temu se borimo zato, ker je to naša kruta realnost."

Lahko župani res počnejo vse, kar hočejo? Pravno je Zakon o lokalni samoupravi jasen, odgovarja Koritnik. "V skrajnem primeru se lahko župana razreši, ko ne spoštuje odločb ustavnega sodišča ali sodb upravnega sodišča," pravi, a ob tem priznava, da v primeru semiške županje ne gre za nič od naštetega. "Gre za odloke vlade, zato gre bolj za politično odgovornost."

Minister ob tem pravi, da je pred nekaj dnevi dobil dopis, v katerem piše, da se v stavbi občinske uprave ne bo spoštovalo ukrepov. To zadevo je, kot je dejal, odstopil Inšpektoratu za javni sektor. "Če je zapisano v dopisu resnično, predvidevam, da bodo kršitve ugotovljene in bodo izrečene tudi ustrezne globe," pravi.

Koritnik se ob tem sprašuje, ali ne bi občinski svetniki morda raje sklicali izredno sejo, na kateri bi postavili vprašanje, ali je smiselno zapravljati občinski denar za plačevanje teh glob, ali bi bilo morda raje smiselno zgraditi kakšno novo infrastrukturo.

Merc je medtem prepričan, da je treba najprej zagotoviti, da necepljeni prevzamejo odgovornost ter da se tudi pri nas ne zgodi situacija iz Avstrije, kjer je kaznovana celotna družba. Ob tem še dodaja, da, ko uradna oseba, kot je na primer župan, poziva k neupoštevanju ukrepov, pravzaprav poziva k nezakonitosti. "To je treba pogledati s te strani in sprejeti ustrezne ukrepe zoper takšno delovanje. To je torej stvar tožilstva," pravi.

Vogrin: Zaupajmo ljudem, ki so na določenem področju strokovnjaki

Večina Nemcev bo do konca zime bodisi cepljena, bodisi bo covid prebolela ali pa bo mrtva. Tako brutalno odkrit je bil nemški zdravstveni minister. "Žal se moram z nemškim ministrom v popolnosti strinjati," sporočilo iz Nemčije komentira Vogrin in ob tem še enkrat opozarja, da žrtve ne bodo le covidni pacienti.

Da je treba tu najprej stopiti korak ali dva nazaj, pravi direktor bolnišnice: "Vsak bi se moral glede covida, imunologije, epidemije in cepljenja najprej sam intimno vprašati, ali je sposoben odgovoriti na vprašanja, ki so povezana s to problematiko. Kljub temu da imam končano medicinsko fakulteto, šestletno specializacijo, doktorat iz biotehnoloških znanosti in 20 let kliničnih izkušenj, sam na vsa ta vprašanja ne znam adekvatno odgovoriti v popolnosti, ker nisem subspecialist iz imunologije, epidemiologije ali infektologije. In če ne znam odgovoriti na ta vprašanja, je moje edino naslednje vprašanje: Komu lahko zaupam?" pravi. Njegov odgovor je tu jasen – subspecialistom na teh področjih in svetovni znanosti, ki je enotna.

Vsem županom, mnenjskim voditeljem in tistim, ki diskutirajo na ta način, svetuje, da sami sebi intimno zastavijo to vprašanje in naj se, če nanj ne znajo adekvatno odgovoriti, vprašajo, komu bodo zaupali. "Mislim, da je tukaj odgovor zelo jasen."

Da je treba poslušati "tisto pravo stroko", se strinja tudi minister za javno upravo. Ob tem še dodaja, da meče dejanje semiške županje slabo luč tudi na vse druge župane, ki pa so se, kot poudarja, v času epidemije "resnično izkazali kot ključni, ki so močno pripomogli k temu, da smo omejili širjenje virusa." 

"Težava našega prebivalstva je v tem, da se svojega neznanja ne zaveda," dodaja Merc, ki se prav tako strinja, da je treba zaupati stroki. Ob tem dodaja, da se pri nobenem drugem zdravilu, ki ga jemljemo, ne sprašujemo, kaj je v njem: "Ker tega ne razumemo. Pri tem zaupamo zdravnikom, tako kot pravnikom zaupamo pravne stvari."

Kot eno izmed grdih lastnosti, ki so se v zadnjem času pokazale med ljudmi, Merc izpostavlja tudi to, da ljudje ne vidijo več trpljenja drugih. "Trpljenja ljudi v bolnišnicah – zdravnikov, sester in pacientov – ni dovolj, da bi se oseba cepila. Kaj torej lahko naredimo?" se sprašuje.

Avstrijci so se v ponedeljek prebudili v 'lockdown'

Avstrija se je medtem prebudila v 'lockdown', ki bo najverjetneje trajal 20 dni. Možno je sicer tudi, da se bo v določenih zveznih deželah, kjer je epidemiološka situacija najslabša, še podaljšal. A konec zaprtja bo, kot kaže, vrnitev javnega življenja pomenilo le za prebolele in cepljene. Za necepljene naj bi omejitev gibanja ostala.

Javno življenje je tako pri naših severnih sosedih ustavljeno, odprte so le trgovine z nujnim blagom, banke in pošte. Restavracije, hoteli za turiste in kavarne so zaprte. Avstrija pa naj bi februarja prihodnje leto uvedla še obvezno cepljenje.

Zaprtje javnega življenja v Avstriji so konec tedna pospremile tudi množične demonstracije. V prestolnici avstrijske Štajerske je bila tudi naša ekipa.

Če so še včeraj, kot so pripovedovali prebivalci Gradca, ob pogoju PC pili čaj in kuhano vino pri prazničnih stojnicah, je javno življenje zdaj zaustavljeno. Tudi ljudi v mestu je bilo precej manj, pravijo Gradčani.

Svoja vrata so morali zapreti tudi gostinci; izjema sta le dostava in prevzem hrane. Že pred tem je pri njih veljal pogoj PCT, nato PC, zdaj pa zaprtje. Ta pa bo še posebej udaril trgovsko dejavnost, pravijo v gospodarski zbornici. Zdaj je namreč čas predprazničnih nakupov.

Avstrijska država je sicer napovedala podaljšanje pomoči gospodarstvu, doslej je bilo izplačil pomoči za dobrih 41 milijard.

Bo šla Slovenija po poti Avstrije? Koritnik: To je v rokah strokovne skupine in zdravstvene stroke

Ali bo Slovenija sledila svoji severni sosedi pri uvedbi zaprtja, je v rokah strokovne skupine za covid-19 in zdravstvene stroke, pravi minister Koritnik. Ob tem pa kritično: "Težave povzročajo tudi vsepovprek komunicirane napovedovane možnosti, ki le dodatno zmedejo naslovnike. Sem pristaš tega, da se najde predlog, pretehta vse argumente, nato odloči in šele nato komunicira."

Kot dodaja, število okužb v Avstriji ni slabše kot v Sloveniji, "kvečjemu nasprotno". Dodaja, da bi sam pred uvedbo obveznega cepljenja uveljavljal vse druge ukrepe. "Je pa to vedno ena od možnosti. V tujini se zanjo že odločajo. Nikoli ne bi odpisal te možnosti," še pravi in dodaja, da cepljenje sicer zagotovo podpira. Boji pa se, kakšen psihološki učinek bi imela besedna zveza "obvezno cepljenje".

 Vogrin pravi, da je treba v trenutni fazi epidemije najprej razmišljati kratkoročno. "V tem trenutku vsem državljanom priporočam, da ravnajo karseda samozaščitno in tako preprečijo kakršno koli možnost bolnišnične hospitalizacije," pravi. Situacija je namreč takšna, da morda v naslednjih dneh ali tednih ne bodo uspeli poskrbeti niti za urgentne paciente.

Sam sicer v osnovi ni za obvezno cepljenje, želi pa si, da bi ljudje še enkrat razmislili o tem, ali so sami sposobni odgovoriti na vprašanje, ali je cepljenje varno in učinkovito. "Z veliko gotovostjo lahko rečem, da praktično nihče od gledalcev na to vprašanje ni sposoben samostojno odgovoriti." Ob tem poudarja, da odgovori, ki jih prejemajo z družbenih omrežij in od sosedov, niso adekvatni. "Zaupajte znanosti, znanost pa absolutno priporoča cepljenje čim prej."

"Ni dovolj, da naj bi bili samozavedni. Domneva o osebnih pravicah je premočna, ljudje gledajo le nase, ne zavedajo pa se, da v tem odločanju niso sami," meni Merc, ki še pravi: "Pozivov je bilo dovolj. Kdor do zdaj ni razumel, tudi naprej ne bo. Upanje v to sem izgubil že zelo zgodaj." Zato meni, da bo tu potrebna takšna prisila, kot jo že napovedujejo v Avstriji.

"Kot že vidimo v tujini, nam alternativ počasi zmanjkuje," še dodaja Koritnik, ki zaključuje s pozivom k spoštovanju ukrepov in skrbi za to, da bo naš zdravstveni sistem čim manj obremenjen.