Zorčič: Med strankami obstaja pripravljenost za sodelovanje pri predlogu novele ZNB

Igor Zorčič je dejal, da gre za "zakon, ki je bil v določenem delu že razveljavljen pred petimi meseci, pa ne vlada ne DZ nista implementirala odločbe US. Zato se mi je zdel na mestu premislek o tem, ali lahko morda poslanske skupine predlagamo takšen zakon."  Po njegovem mnenju med poslanskimi skupinami obstaja določena pripravljenost za sodelovanje.

Kot je povedal, je več kot očitno, da med ljudmi prevladuje nezadovoljstvo zaradi ukrepov, ki so v določeni meri sprejeti s pomanjkljivo pravno podlago. "Poslanci in poslanke smo v zadnjih dneh deležni številnih elektronskih sporočil nezadovoljne skupine državljanov, ki opozarjajo, da je v predlogu PKP 10 podan tudi predlog za sprejemanje odlokov za omejevanje širjenja epidemije. Meni se zdi to opozorilo na mestu. Odgovorno bi bilo, da bi DZ zakon spremenil, tako da bi vložil spremembo ZNB in da se to ne bi urejalo v drugih zakonih ter da bi se v vsebino vneslo tisto, na kar je opozorilo ustavno sodišče." 

Janja Sluga iz skupine nepovezanih poslancev je povedala, da skupina podpira predlog Mreže za varstvo demokracije. "Prednost je to, da ga je pripravila stroka in ne politika. Naše stališče je, da je bil današnji posvet dober. Menim, da bi morale predlog vložiti vse poslanske skupine. Večjih pomislekov nimamo."  

Vprašanje je zelo zahtevno, pravi Maša Kociper (SAB), a se ji predlog zdi dober. "Pozdravljamo tudi to, da je vlada bolj omejena pri trajanju ukrepov. Ta zakon odgovarja na ta vprašanja in uvaja neko kontrolo parlamenta. Po eni strani je vladi treba dati prostor in možnost, da na začetku hitro odreagira, po določenem času pa je nadzor zakonodajnega telesa močnejši. V stranki se bomo pogovorili in poglobili ter potem podali svoj odgovor. Skrbi pa nas, da bo lahko zakon, če ne bo vložen s podpisi vseh poslanskih skupin, koalicija spremenila in vanj vrinila nekaj svojega."  

Matjaž Han (SD) je ob tem dejal, da se jim ne zdi pomembno, kdo je prvi podpisan, važno je, da so vsi skupaj. Zadovoljen je tudi, da gre za predlog, ki ga je pripravlja civilna družba.  

V Levici pobudo pozdravljajo. Kot pravi Matej T. Vatovec, je predstavljen predlog tudi "najboljša osnova do sedaj za nadaljevanje pogovorov o ZNB, ki pri delu javnosti vzbuja strah. Dejstvo je, da ta zakon potrebujemo v neki prenovljeni obliki, skladni z ustavo. V stranki nimamo večjih pomislekov." Povedal je, da ga morajo še podrobno preučiti ter da bi moralo nadaljevanje postopka slediti kmalu. "Bojim pa se, da predlog ne bo uspešen in da pri tem ne bodo sodelovale vse stranke." Pri tem je imel v mislih največjo vladno stranko, SDS, ki da je med vrsticami izrazila svoje nestrinjanje z novostmi, z vsemi varovalkami in nadzori DZ, ker naj bi to vlado omejevalo pri delu. "Na žalost skuša ta koalicija s čudnimi zmazki, kot je PKP 10, v katere vnaša neke določbe, zaobiti ravno tisto, kar bi ZNB moral določiti. Bojim se, da neke enotnosti, ki jo v koaliciji ves čas propagirajo, ne bo," je še dejal.

Pri zadevah, ki v javnosti povzročajo nelagodje, strah in nezaupanje, je pomembno, da se politika in civilna družba povežeta in sodelujeta, je dejal Brane Golubovič (LMŠ). "To se dogaja v teh dneh. Civilna družba je pripravila predlog ZNB, ki uresničuje predlog ustavnega sodišča. Politika je zelo hitro reagirala in opravila posvet. V LMŠ bomo sodelovali v tem procesu, za katerega želimo, da se čim prej konča, je pa zelo pomembno, da je o vsem obveščena tudi javnost. Pričakujem, da bodo v poslanskih skupinah v teh dneh opravili razpravo, se opredelili do predloga in zelo kmalu sporočili, ali bi se sopodpisali. Ta zakon lahko uspe samo, če bo imel 46 glasov poslancev ali več."

Sklic delovnega posveta so po prejemu predloga zakona o nalezljivih boleznih predlagali v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP). Kot so pojasnili, ocenjujejo, da gre za dobro zakonsko osnovo, ki sledi odločbam ustavnega sodišča in vzpostavlja parlamentarni nadzor nad ukrepi, ki jih sprejema vlada. Hkrati so v NeP prepričani, da so spremembe zakona o nalezljivih boleznih potrebne in da bi lahko DZ pobudo prevzel tako, da bi novelo zakona vložile vse poslanske skupine, ki jo podpirajo.

Iz poslanske skupine SAB so še pred začetkom posveta sporočili, da so zakonski predlog prejeli in ga še preučujejo, saj gre za zahtevno pravno materijo. Pozdravljajo sicer prizadevanja Pravne mreže za varstvo demokracije za odpravo neustavnosti, a hkrati opozarjajo, da ima v DZ večino koalicija. "Zato obstaja tveganje, da bo obstoječe besedilo v zakonodajnem postopku preoblikovano z dopolnili in tako predrugačeno ne glede na predlagatelja," so navedli.

Iz poslanskih skupin SMC, DeSUS in SNS pa so sporočili, da bodo najprej preučili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih in se nato do njega tudi vsebinsko opredelili. Tako je pričakovati, da bo o podpori predlogu novele zakona več znanega po današnjem posvetu vodij poslanskih skupin.

DZ sicer na glasovanju julija po izglasovanem vetu državnega sveta z 78 glasovi proti ni potrdil novele zakona o nalezljivih boleznih. Proti so glasovali tudi poslanci koalicije, ki so med drugim ocenili, da je nekatere kritike in pomisleke o noveli še smiselno preučiti in pripraviti novo besedilo, česar pa vlada do zdaj ni storila.