Vlada za podaljšanje čakanja na delo vsaj do konca julija

Minister za delo Janez Cigler Kralj je pojasnili, da predlagana novela vključuje pet večjih sprememb in nekatere manjše popravke. Med ključnimi je izpostavil podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma, k čemer je posebej glasno pozivalo gospodarstvo. 

Ukrep bo najprej podaljšan za en mesec, torej do konca julija, nato pa ga bo mogoče še dvakrat podaljšati, vsakič za en mesec, kar pomeni, da bi se lahko iztekel šele konec septembra.

Glede na gradivo vladnega urada za komuniciranje je predvidenih tudi nekaj dopolnitev, ki bodo zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepoma čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

Prav tako je bila na poziv delodajalcev sprejeta rešitev, da se breme karantene znova prenese z delodajalca na državo, je nadaljeval Cigler Kralj. Država bo tako poravnala strošek nadomestila plače za karanteno, ki jo odredi minister za zdravje, in sicer v primeru, da delavec odločbo o karanteni na meji dobi ob vstopu v državo v višini 50 odstotkov plače, v primeru, da je odločba delavcu izdana zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji, pa v višini 80 odstotkov plače.

Po ministrovih besedah so se za to odločili, ker delodajalci niso odgovorni za karantene, z dvonivojsko rešitvijo pa želijo preprečiti morebitna špekulativna potovanja.

Trenutno sicer delavcu v primeru višje sile, torej tudi karantene, po zakonu o delovnih razmerjih pripada 50-odstotno nadomestilo plače, ki ga poravna delodajalec. Če mu je karantena odrejena zaradi obiska države, ki je na rdečem seznamu, pri čemer je bil s tem seznanjen že ob odhodu v to državo, pa mu nadomestilo ne pripada ne zdaj in mu, kot kaže, ne bo niti v prihodnje.

Interventna pomoč socialnim zavodom

Kot naslednji večji ukrep je izpostavil interventno pomoč socialnim zavodom, h kateri je pozivala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. V prihodnjih dveh letih bo tako država tem zavodom lahko financirala vse potrebe, ki so nastale zaradi koronske krize, ter siceršnji kadrovski in finančni primanjkljaj, ki se je pokazal v domovih za starejše. Za to naj bi bilo na voljo 31 milijonov evrov.

Vlada naj bi uredbo, s katero bo podrobneje predpisala metodologijo ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, sprejela v dveh mesecih.

'Tretji protikoronski zakon že kaže pozitivne učinke'

Kot je danes še izpostavil Cigler Kralj, tretji protikoronski zakon že kaže pozitivne učinke. Samo za subvencioniranje čakanja na delo je bilo na podlagi tega zakona že vloženih več kot 10.000 vlog za prek 56.000 zaposlenih, ki tako niso šli med brezposelne, je dejal. 

Za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa so medtem zabeležili okoli 3.600 vlog za 21.000 zaposlenih, številka pa je po ministrovih besedah nekaj nižja zato, ker še velja ukrep čakanja na delo. 

V gospodarstvu veseli predvidenega podaljšanja čakanja na delo

Predstavniki delodajalcev predlog novele pozdravljajo. Posebej jih veseli podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma vsaj do konca julija. "To je dobra novica za delodajalce, ki so še vedno v resni stiski, kar se tiče naročil in obsega dela," ocenjujejo v GZS.

"Podaljšanje začasnega čakanja na delo doma je dobra odločitev," je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Kot je spomnila, so si v GZS prizadevali, da bi bil ta ukrep podaljšan vsaj do septembra, zato se ji zdi predvidena možnost, da se ga za en mesec podaljša še dvakrat, kar pomeni, da bi bil lahko v veljavi do konca septembra, preudarna.

Šmučeva se je dotaknila tudi dela predloga novele, ki breme plačila karantene znova prelaga na državo. "Ravno te dni smo pozivali ministrstvo za delo, da preuči ureditev karantene v primeru višje sile in da ta strošek prevzame država, saj ga ni povzročil delodajalec," je izpostavila. Kot je dodala, pa podpirajo prevzem stroška nadomestila za karanteno le, ko gre za primer višje sile, torej za dogodek, ki je nepričakovan, neznan, ne pa tudi, ko se nekdo vrača v Slovenijo iz države, ki je na rdečem seznamu, in se je to vedelo že pred njegovim odhodom. Kot kaže, delavci v takih primerih dejansko tudi v naprej ne bodo upravičeni do nadomestila.