Informacijski pooblaščenec: Podrobnosti o aplikaciji nam niso znane

Vlada je v predlogu novele tretjega protikoronskega zakona pripravila pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacijo za spremljanje stikov z okuženimi z novim koronavirusom in nadzor karanten. Predlog zakona določa, da je namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je posameznik potrjeno pozitiven na virus – v teh primerih si mora mobilno aplikacijo obvezno namestiti in vanjo vnesti naključno kodo, so po 22. redni seji sporočili z vlade.

Zdaj se je v zvezi s tem oglasil Informacijski pooblaščenec, ki je bil o predlogu zakona obveščen izključno prek medijev, predlagatelj zakona, torej vlada, pa ga o podrobnostih aplikacije ni seznanila. "Niti besedilo predloga ni dostopno javnosti, čeprav gre za zelo občutljivo materijo z vidika varovanja temeljne pravice posameznikov do varstva osebnih podatkov, ki zahteva dosledno spoštovanje standardov odločanja v demokratični družbi, predvsem transparentnosti zakonodajnih predlogov, ki omogoča, da zainteresirana javnost lahko na predloge zakonodaje poda pripombe in se odpre javna diskusija glede problematike," je izpostavil.

Tako, dodaja, ne more podati celovitega mnenja glede predloga zakona ali same aplikacije, saj mu "podrobnosti delovanja, tehnične podrobnosti in predlog pravne podlage niso znani". 

Da sicer razume pričakovanja glede aplikacij v smislu varovanja zdravja, a da je ob tem treba pravilno razumeti njihovo delovanje, saj je to ključnega pomena za zaupanje vanje, izpostavlja Informacijski pooblaščenec. "Aplikacije za sledenje kontaktov pomenijo obdelavo osebnih podatkov državljanov, količina in narava osebnih podatkov, ki se obdelujejo, pa je odvisna od tehnične izvedbe. Četudi bi aplikacija obdelovala le podatke o stikih, bližini oseb, in ti podatki uporabnikom ne bi bili razkriti na način, da bi nekdo izvedel, s kom natanko je bil v rizičnem stiku, to ne pomeni, da gre za anonimne podatke. Podatek o imenu in priimku osebe – uporabnika – le nadomešča neki drugi identifikator (npr. številka), po katerem ga sicer ni mogoče enostavno prepoznati, vendar so podatki o stikih vsakega izmed nas kljub temu osebni podatki in varovani po zakonu in Ustavi RS," poudarja.

Prav tako, še posebej glede na navedbe, da bi bila uporaba aplikacije obvezna za tiste, ki dejansko zbolijo, v ozadju vsekakor nastaja zbirka osebnih podatkov tistih, ki so potrjeno okuženi  (in so to njihovi občutljivi osebni podatki), meni. "Na določeni točki bi namreč podatke o stikih lahko pridobili najmanj organi, ki bi jih zakon pooblaščal, da smejo te podatke obdelovati. Kakršne koli navedbe, da bi uporaba aplikacije pomenila uporabo anonimnih podatkov, oziroma sploh ne bi posegala v osebne podatke posameznikov, so zavajajoče. Kot izhaja iz vseh zgoraj navedenih virov, podatki so osebni in morajo biti varovani."

"Le prostovoljna namestitev aplikacije je v okviru Evropske pravnega reda lahko sprejemljiva," meni pooblaščenec. "Nove pravne podlage, ki bi nalagale obvezno rabo aplikacije (npr. za potrjeno okužene) pa morajo spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov, morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj in tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi." Izpostavil je še, da si veliko posameznikov, ki bi se izkazali za okužene, aplikacije niti ne bi moglo naložiti, ker nimajo novejšega pametnega telefona. Le na teh namreč aplikacije zanesljiveje delujejo, kot kažejo izkušnje, kar pomeni, da bi bil velik del, tudi najranljivejše populacije, iz tega ukrepa izključen (starejši, vsi ki nimajo najnovejših mobilnih telefonov, otroci, socialno šibkejši). Glede na to, da je aplikacija lahko učinkovita le, če jo naloži več kot polovica populacije, že dejstvo, da velik del populacije niti nima primernih telefonov za to, postavi presojo nujnosti in sorazmernosti pod velik vprašaj.