Vlada uvaja seznam temnordečih držav, spremembe pri prehajanju meja

Slovenija je dosegla pogoj za prehod v zeleno fazo v skladu z vladnim semaforjem. Sedemdnevno povprečje števila okužb mora za prehod v zeleno fazo pasti pod 300, kar se je zgodilo danes, ko sedemdnevno povprečje znaša 287. Izpolnjen je tudi drugi pogoj za prehod v zeleno fazo, saj je hospitaliziranih manj kot 300 oseb, in sicer 277. 

Po novem tudi temnordeči seznam 

Večjih sprememb vlada kljub temu danes ni sprejela. Po novem se rdečemu seznamu držav glede na epidemiološko sliko pridružuje še temnordeči seznam. Na njem bodo območja, kjer je v 14-dnevnem obdobju skupno prijavljenih 500 ali več primerov okužbe na 100.000 prebivalcev, v njih obstaja povečana pojavnost nevarnejših različic koronavirusa, za ta območja ni na voljo dovolj informacij za oceno zgornjih meril ali pa je število opravljenih testov na prisotnost SARS-CoV-2 v zadnjem tednu enako ali nižje od 300 na 100.000 prebivalcev. 

Na temnordečem seznamu so se znašle francoska administrativna enota Ile-de-France, hrvaška Sjeverna Hrvatska, administrativna enota Sostinės regionas v Litvi, nizozemske Zuid-Holland, Zeeland, Noord-Brabant in Limburg ter švedske administrativne enote Stockholm, Östra Mellansverige, Småland med öarna, Sydsverige, Västsverige, Mellersta Norrland in Övre Norrland. 

Izmed tretjih držav pa je na tem temno rdečem seznamu 36 držav, med njimi Argentina, Brazilija, Egipt, Indija, Iran, Južna Afrika, Nepal, Tunizija, Turčija in tudi Velika Britanija.

Pravila za prehajanje meja in vstop v državo iz držav na tem seznamu naj bi bila enaka kot pri državah z rdečega seznama. Razlog za uvedbo novega naj bi bilo poenotenje na evropski ravni. 

Rdeči seznam bo medtem veljal za tiste države oz. območja, kjer v zadnjih 14 dneh stopnja skupno prijavljenih primerov okužbe med 50 in 150 in stopnja pozitivnih testov več kot štiriodstotna oziroma je stopnja skupno prijavljenih primerov okužbe v 14-dnevnem obdobju višja od 150 in nižja od 500 na 100.000 prebivalcev.

Na tem seznamu pa je 28 držav članic EU ali schengenskega območja oz. njihove administrativne enote. Med njimi so npr. tudi avstrijske dežele Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija, Tirolska in Predarlsko, hrvaške administrativne enote Panonska, Jadranska in Zagreb, več italijanskih dežel, a ne tudi sosednja Furlanija-Julijska krajina in Benečija (Veneto). Na rdečem seznamu pa sta npr. celotna Madžarska in Nemčija.

Vlada se je poleg tega danes odločila, da se bodo na mejnih prehodih priznavali negativni PCR testi in dokazila o preboleli bolezni iz Srbije. V Slovenijo bo tako mogoče vstopiti z dokazilom o negativnem testu, ki je bil opravljen v kateri od članic EU ali schengenskega območja, Avstraliji, Izraelu, Kanadi, Novi Zelandiji, Rusiji, Srbiji, Veliki Britaniji ali v ZDA, na kontrolnih točkah na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet pa tudi, če je bilo to potrdilo izdano v Turčiji. Test pa ne sme biti starejši od 48 ur.

Enako velja za potrdilo o pozitivnem testu, če je starejše od desetih dni, a ne starejše od šestih mesecev oz. za potrdilo zdravnika, da je oseba prebolela covid-19 pred manj kot pol leta.

Otroci do 15. leta v organiziranem spremstvu brez negativnega testa 

Med izjeme za vstop v Slovenijo brez karantene in brez negativnega izvida testa je vlada dodala tudi otroke do 15. leta v organizirani skupini v spremstvu vzgojitelja, učitelja ali skrbnika. 

V kongresni dejavnosti od ponedeljka do polovična zasedenost fiksnih sedišč

Od ponedeljka bo tudi izvajanje kongresne dejavnosti dovoljeno pod nekoliko drugačnimi pogoji. Zaposleni bodo morali izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), število oseb v zaprtih javnih prostorih oziroma na odprtih površinah s fiksnimi sedišči pa bo omejeno na 50 odstotkov zasedenosti zmogljivosti sedišč. 

Pri tem bo moralo biti med osebami eno sedišče prosto. Navedeni omejitvi ne bosta veljali na odprtih površinah, kjer ni fiksnih sedišč. Tam bo med postavljenimi sedišči najmanj en meter razdalje, so sporočili po seji vlade. 

Vlada podaljšala subvencioniranje čakanja na delo do konca junija

Vlada je sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še za mesec junij. Ocenila je, da bo ukrep tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi krize covida-19 soočajo z majhnim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev.

"Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti. Brez ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza odrazila v večjem številu brezposelnih oseb," so povzeli na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sporočilu po današnji seji vlade.

Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 oz. osmi protikoronski zakon, ki je začel veljati 5. februarja, med dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in delovnih razmerij ureja tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Po njem lahko delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, delavce napotijo na začasno čakanje na delo.

Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo za mesec junij so ocenjene v skupni višini 28 milijonov evrov ob predpostavki, da bo v juniju v ukrep vključenih 40.000 delavcev in da država delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na zaposlenega delavca, ki je na začasnemu čakanju na delo, so navedli.

Svetovalna skupina proti sproščanju ukrepov 

Svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi Mateja Logar, je sicer že pred sejo dejala, da bo vladi predlagala, naj se ukrepi ne sproščajo. "Glede na to, da je epidemija še vedno razglašena, bi bilo malce nelogično, da bi ukrepe v državi sprostili," je dejala Logarjeva.

Po njenih besedah so ministrstva že prosili za predloge sproščanja tako za čas, ko je pogoj za prehod v zeleno fazo že izpolnjen, a je hkrati epidemija še razglašena, pa tudi za čas po koncu epidemije. Predloge bodo po njeni napovedi obravnavali na sestanku v ponedeljek.

Nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19 Jelko Kacin pa je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je bilo prejšnji vikend nekaj dogodkov, na katerih so se zbirale velike množice ljudi. Glede na to pozorno spremljajo, kakšne bodo morebitne posledice v regijah, kjer so ti dogodki potekali. Ko bo pri tistih, ki so se morda okužili z novim koronavirusom, prihodnji teden minila inkubacijska doba, bo več znanega o tem, ali je mogoče pričakovati nove lokalne izbruhe okužb in kako obsežni bi ti lahko bili, je menil.

Še naprej so zelo zaskrbljeni tudi glede tega, kaj lahko povzroči sproščanje ukrepov na področju športa, saj so se nekatere stvari po njegovih besedah pokazale kot "težko obvladljive".

Ob vsem tem zdaj po njegovih navedbah bolj razmišljajo v smeri, da bi sproščanje ukrepov potekalo postopoma. "Nič ne bomo zamudili, če bomo ta vikend ostali v režimu, kot ga poznamo," je ocenil.

Janša: Pred nami leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU 

Premier Janez Janša je v državnem zboru danes sicer dejal, da je glede na število precepljenih, prebolevnikov in trenutno epidemiološko stanje v državi možno pričakovati, da je razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. 

V Sloveniji je s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih več kot 636.000, z drugim pa 348.000 državljanov, je še spomnil. Skupaj s 242.000 prebolevniki je vsaj delno imunih okoli 900.000 prebivalcev. Do potrebne imunosti, da se bolezen v populaciji ne bo več širila, je treba cepiti še nekaj sto tisoč prebivalcev, je dejal, kar je po njegovih besedah realno do poletja, tako kot so napovedovali.

Slovenija je, kot je opozoril premier, v EU povprečna glede precepljenosti, saj dobimo cepiva glede na število prebivalcev. Če bi pozabili naročati cepiva, ne bi bili v evropskem povprečju, je dodal. Kot je opozoril, je pri nas interes za cepljenje še vedno večji od razpoložljivih cepiv, nekatere države pa imajo več razpoložljivih cepiv od interesa prebivalstva. Tako bo Slovenija od ene takih držav v prihodnjem tednu prejela še 300.000 odmerkov, je napovedal.

Na podlagi vsega tega je po njegovem mnenju možno pričakovati, da bo trenutna razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bomo lahko prešli v prehodni čas, ko bo večina ukrepov dodatno odpravljena. Nekateri preventivni ukrepi bodo še vedno potrebni, je dejal.

Uveljavitev digitalnega zelenega potrdila bo verjetno nastopila sredi junija, kar bo sovpadalo s koncem formalne epidemije. "Odtlej lahko pričakujemo vrnitev v normalnost, vsaj takšno, kot smo jo pričakovali in imeli lansko poletje," je dejal.

"Pred sabo lahko vidimo leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU in ki bo Slovenijo vrnilo na predkrizno raven v rekordnem času. Hkrati pa imamo tudi za drugo polovico leta naročenih dovolj cepiv za tretji odmerek, ki bo potreben, da imunost ohranimo, in za določene rezerve za solidarnost," je napovedal.

Faze sproščanja ukrepov

Vlada je strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov sprejela 3. decembra lani, sredi silovitega drugega vala epidemije. Kot ključna kriterija za odpravo ukrepov v posameznih fazah epidemije – od najhujše črne do najugodnejše zelene – je določila sedemdnevno povprečje novoodkritih okužb in število hospitaliziranih. Ob sprejetju strategije sproščanja je bilo sedemdnevno povprečje v državi 1461 okužb, hospitaliziranih pa je bilo 1289 covidnih bolnikov, kar je pomenilo, da je bila Slovenija takrat v najhujši, črni fazi epidemije. Ta nastopi, ko je sedemdnevno povprečje več kot 1350 okužb, hospitaliziranih pa je več kot 1200 covidnih bolnikov.

Nato je vlada 8. januarja dopolnila načrt sproščanja ukrepov, tako da upošteva tudi epidemiološke razmere v posameznih regijah. V nekaterih regijah, ki so že januarja prešle v rdečo fazo epidemije, so lahko posledično prej omilili ukrepe. Rdeča faza sicer na ravni države nastopi, ko sedemdnevno povprečje okužb pade pod 1350, število hospitaliziranih pa pod 1200, kar se je zgodilo 20. januarja.

V oranžno fazo, ko sta tako število okužb kot hospitaliziranih covidnih bolnikov nižja od 1000, je Slovenija prešla 9. februarja. Do prehoda v rumeno fazo, ko je sedemdnevno povprečje okužb pod 600, število hospitaliziranih pa pod 500, smo potrebovali precej več časa – pogoji so bili izpolnjeni 11. maja. V zeleno fazo pa je Slovenija prešla le 15 dni zatem.