Že osmi protikoronski zakon prinaša subvencioniranje plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju. Prav tako se podaljša ukrep čakanja na delo, in sicer od 1. februarja do 30. aprila z možnostjo podaljšanja še dvakrat po en mesec.
Za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, je predviden solidarnostni dodatek. Tega bodo prejeli tudi vojni veterani in invalidi po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov. Enkratni solidarnostni dodatek bodo prejeli dijaki, starejši od 18 let, in študenti, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu.
Predlog predvideva tudi zagotavljanje podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele covid-19.
Zaradi negativnih učinkov epidemije covida-19 in dodatnega bremena zaradi dviga minimalne plače z letošnjim januarjem – ta se bo po napovedih ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja zvišala na 1024,24 evra bruto – je za delodajalce za plače delavcev, katerih plača brez dodatkov ne dosega zneska minimalne plače, predlagana subvencija 50 evrov. Subvencija se določi za delo, opravljeno od januarja do vključno junija. Zakon določa tudi sorazmernost subvencije glede na obseg sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
Za plače in nadomestila plače, ki jih bodo delodajalci izplačali od julija do vključno decembra, pa se bo določila nižja najnižja osnova za plačilo socialnih prispevkov. Kot je že pred dnevi napovedal minister, se bo najnižja osnova začasno znižala s 60 odstotkov povprečne plače na višino minimalne plače. S tem se bo po vladnih napovedih v določenem obsegu razbremenilo delodajalce, ki so zaradi epidemije že tako v nezavidljivih okoliščinah, zaradi dviga minimalne plače pa bi se jim stroški še povišali.
Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki so pri plači decembra prejeli plačilo za poslovno uspešnost ali del tega plačila in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Čeprav so ta mesec delali, so bili tako v drugačnem položaju glede na tiste, ki so plačilo za poslovno uspešnost prejeli izplačano v drugih mesecih, npr. januarja.
S predlogom spremembe se po pojasnilih ministrstva za delo dosledno sledi namenu kriznega dodatka, na ta način pa so na vladi sledili tudi pozivom iz gospodarstva, tako iz delodajalskih kot delojemalskih vrst. Krizni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona je ob plači za december predviden v višini 200 evrov za zaposlene, ki delo opravljajo tudi med epidemijo in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dveh minimalnih plač.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.