Na podlagi vsakodnevnega spremljanja številk o bolezni covid-19 se vlada odloča o ukrepih, o zaostrovanju ali sproščanju le-teh. Zato seveda ne preseneča, da je tudi javnost, ki se je te ukrepi še kako tičejo, izjemno pozorna na podatke, ki jih posreduje vlada. In na morebitna odstopanja, ki prav zaradi naštetega razburjajo ljudi.
V zadnjih dneh smo dobili kar nekaj vprašanj, povezanih s tem, zakaj se podatki vlade o številu smrti bolnikov s covidom-19 občutno razlikujejo od podatkov, ki jih ima Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Medtem ko je vlada do vključno srede, 11. novembra, zabeležila 686 smrti covidnih bolnikov, je NIJZ poročal o 'le' 437 primerih. Vlada je danes sporočila podatke še za četrtek, 12. novembra, in sicer poroča o 38 smrtnih žrtvah, tako je po uradnih informacijah v Sloveniji bolezen covid-19 terjala skupno 724 življenj. NIJZ podatkov za včeraj v trenutku, ko objavljamo članek, še nima in torej velja, da imajo do 11. 11. 2020 zabeleženih 437 smrtnih primerov zaradi bolezni covid-19.
NIJZ: Zaradi razmer v bolnišnicah in DSO-jih prihaja do zamud pri uradnih prijavah smrti
Ker različni podatki Ministrstva za zdravje oziroma vlade in NIJZ sejejo dvom in dajejo zagon spletnim komentatorjem za kovanje novih teorij zarot, smo preverili, zakaj takšno odstopanje. Kot pojasnjujejo na NIJZ, gre pri njihovih podatkih za uradno prijavo smrti (daljši obrazec), ministrstvo pa vsakodnevno zbira podatke o številu umrlih neposredno od bolnišnic in preko poročil NIJZ o dogajanjih v domovih starejših občanov.
"Torej je treba razlikovati med preliminarnimi podatki, ki se zbirajo samo za potrebe covida-19 in med rutinskim uradnim poročanjem. Glede na trenutno epidemiološko situacijo in obremenjenost zaposlenih v bolnišnicah je pričakovano, da tako bolnišnice kot domovi za ostarele obrazcev o smrtih ne izpolnjujejo redno, zato tudi zamude pri uradnih prijavah smrti," nam je pojasnil predstavnik za stike z javnostjo na NIJZ Samo Belavič Pučnik.
Poenostavljeno povedano torej velja, da so 'pravi' oziroma bolje rečeno bolj ažurni podatki tisti, ki jih sporoča Ministrstvo za zdravje oziroma vlada. NIJZ pa posamezne smrti potrdi šele, ko za to dobi v celoti izpolnjen obrazec od bolnišnic ali domov za starejše. Ti pa v obilici dela te obrazce pošljejo na NIJZ šele naknadno oziroma lahko tudi z večdnevno zamudo.
Statistika smrti: en primer tudi v starostni skupini od 35 do 44 let
Enake podatke, kot jih ima vlada, ima tudi ekipa Covid-19 Sledilnika, ki do današnjega dne (vključno s četrtkom, 12. 11.) prav tako poroča o 724 smrtnih primerih.
Hkrati imajo v grafu, kjer imajo predstavljeno statistiko smrtnih primerov, enake podatke kot NIJZ – do zdaj so lahko analizirali 437 smrti bolnikov s covidom-19, toliko torej, kot je uradnih prijav smrti na NIJZ.
Tako z njihovega grafa lahko razberemo, da je v Sloveniji do srede, 11. novembra, umrlo 237 žensk in 200 moških. Največ smrti beležimo v starostni skupini nad 85 let (243), sledi starostna skupina od 75 do 84 let (130), nato od 65 do 74 let (46), od 55 do 64 let (12) in od 45 do 54 let (5 smrtnih primerov). Ena smrt, in sicer moškega, je bila zabeležena tudi v starostni skupini od 35 do 44 let.
KOMENTARJI (440)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.