Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 oz. osmi protikoronski zakon, ki je začel veljati 5. februarja, med dodatnimi ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in delovnih razmerij ureja tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.
Po zakonu lahko na začasno čakanje na delo delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje, delavce napotijo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o podaljšanju navedenega ukrepa za maj, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Učinki interventnih ukrepov na trg dela so spodbudni, saj so omejili rast brezposelnosti, ob tem ocenjuje vlada. Brez sprejetih ukrepov, predvsem ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza zagotovo odrazila v večjem številu brezposelnih oseb.
Delodajalci so v okviru osmega protikoronskega zakona od februarja do vključno 19. marca na zavod oddali skoraj 19.070 vlog za delno povračilo nadomestila plače za nekaj manj kot 65.900 zaposlenih.
Podatki o koriščenju ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo kažejo, da so delodajalci v okviru vseh protikoronskih paketov do vključno 19. marca letos na zavod oddali skoraj 139.860 vlog za 625.000 zaposlenih, še navaja vladni urad za komuniciranje. Do tega datuma je zavod za ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo delodajalcem izplačal 445,4 milijona evrov, in sicer 31.217 delodajalcem za 212.164 zaposlenih.
Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa za maj so ocenjene v skupni višini 31,5 milijona evrov. Vlada predpostavlja, da bo maja v ukrep vključenih 45.000 delavcev, država pa delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na zaposlenega delavca, ki je na začasnemu čakanju na delo.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.