Epidemiologi vladi predlagali skrajšanje karantene na deset dni

Svetovalna skupina za covid-19 je sprva predlagala skrajšanje trajanja karanten, odrejenih na meji, saj je po trenutnih ocenah skupine možnost pojava okužbe po končani karanteni v tem primeru res zelo majhno, je pojasnila vodja svetovalne skupine Bojana Beović.

A epidemiologi so predlagali poenotenje ukrepov za vse. Po besedah Beovićeve je tako tveganje nekoliko večje, saj s skrajšanjem trajanja karanten ne bodo zaznali približno osem odstotkov primerov, ki zdaj zbolijo v karanteni, več kot deset dni po izreku ukrepa karantene, je pojasnila. Kljub temu so se odločili za predlog enotnega skrajšanja trajanja karanten, saj je za dejavnosti, kot sta zdravstvo in gospodarstvo, skrajšanje karanten bistveno, s tem bi bilo precej manjše tudi finančno breme.

"Res pa se je treba zavedati, da to pomeni povečano tveganje, na mesečni ravni morda deset primerov več," je še dejala vodja svetovalne skupine.

Na vprašanje, ali torej ukrep zapiranja lokalov ob 22. uri in omejevanje zbiranja ljudi na manjše število odpade, je Beovićeva v oddaji 24UR ZVEČER odgovorila, da zaenkrat ne bo novih ukrepov. "Mogoče se sliši malo kontradiktorno, da krajšamo karanteno, na drugi strani pa imamo naraščanje števila primerov. Glede slednjega zaenkrat ne bo uveden noben poseben ukrep. Tisto, za kar se skupina zavzema, je dosledno izvajanje ukrepov, ki so že obvezni." Gre torej za nošenje mask v vseh zaprtih prostorih, ustrezno razdaljo med ljudmi in redno uporabo razkužil. Izjeme za maske in razkužila pa so samo šole in športno-rekreacijske aktivnosti. "To je ključnega pomena, če želimo zajeziti naraščanje števila primerov. Obenem pa tudi dosledno upoštevanje izolacije, se pravi osamitve, če smo bolni, in karantene, če smo bili z nekom v stiku. Krajša karantena bo morda lažje izvedljiva," je še dejala. 

Ljudje morajo po njenih besedah razumeti, da če zbolijo v karanteni in so takrat v stiku z drugimi ljudmi, pa ne bi smeli biti, to pomeni, da se bo okužba prenašala naprej. "Če bo pri nas naraščalo število bolnikov v bolnišnicah, – in že počasi narašča – se je treba zavedati, da vseh bolnikov, ne samo teh s covidom, ampak tudi drugih, ne bomo mogli oskrbeti. Tako da moramo s tem, ko upoštevamo vse te ukrepe, poskrbeti za lastno zdravje."

Razmišljanja o skrajšanju karantene je potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, kot razlog pa navedel predvsem dosedanje izkušnje. Predlagano 10-dnevno obdobje zajame večino tistih, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za nove okužbe.

Glede možnih novih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom pa je po pojasnilih Gantarja treba vedeti, da je današnje visoko število potrjenih okužb predvsem posledica velikega števila opravljenih testov. To je po njegovem mnenju nadpovprečno in je zato normalno, da je številka okuženih višja.

Minister meni, da je spoštovanje veljavnih ukrepov še vedno zadosten ukrep za obvladovanje virusa. "Morali pa bomo bistveno več delati pri spoštovanju ukrepov, tudi z akcijami prepričevanja in dokazovanja, da je to edino, kar pomaga. Nenazadnje je dokaz za to Švedska," je dejal Gantar. Dodal je, da si nihče med nami ne želi ostrih ukrepov in zapiranja družbe, kot je bilo v času epidemije.

Vladni govorec Jelko Kacin danes sicer še ni mogel potrditi, da bo predlog skrajšanja karantene na četrtkovi redni seji vlade.

Kacin: Vlada novih ukrepov ne načrtuje, poziva pa k spoštovanju obstoječih

Po rekordnem številu potrjenih okužb s koronavirusom – v torek so našteli 79 novih primerov – je predsednik vlade Janez Janša za danes popoldne sklical vladno krizno skupino.

Ključni ministri in strokovnjaki, ki vladi pomagajo pri oblikovanju stališč o soočanju z epidemiološko sliko, so se po Kacinovih besedah seznanili s potencialnim številom gibanja okužb v prihodnjem obdobju in kdaj bi morali biti pripravljeni na odprtje naslednje bolnišnice s covid-oddelkom.

Govorili so tudi o pobudi Evropske komisije za oblikovanje enotnih omejitev. Slovenija bo do razprave v Bruslju 21. septembra pripravila svoje stališče. "Mislimo, da je dogovor o nekaterih stvareh mogoč. Če kje ne bo mogoč, pa bo Slovenija še naprej vztrajala pri svojih odločitvah, da bi zamejila vnos od zunaj," je dejal Kacin.

A dejstvo je, da imamo trenutno največje probleme doma, je opozoril vladni govorec. Največ okužb je namreč lokalnih, medtem ko je vnosa zelo malo. "Zelo nas skrbi, da imamo še vedno nedopustno velik delež okužb neznanega izvora. Ljudje še vedno v strahu, da bodo izgubili delo in podobno, poskušajo tajiti ali pa se nočejo spomniti, s kom bi lahko bili v stiku, da bi lahko prišlo do prenosa okužbe," je dejal Kacin. Še naprej bodo poskušali ljudem pojasnjevati, da ne morejo izgubiti dela, če bodo šli v karanteno, je pa to najbolj učinkovit način, da se ustavi širjenje koronavirusa.

Na sestanku pa ni bilo nobene razprave o šolah. Te bodo delovale naprej, prav tako ni ministrstvo za izobraževanje dalo nobenih navodil ravnateljem, naj se pripravijo na drug načrt, je ponovil Kacin."Kar zadeva meje, veliko je vprašanj o tem, kdaj bo Slovenija na seznam drugačnih barv uvrstila dve naši sosednji državi. Zdaj se pripravljajo nova skupna evropska merila, tam naj bi nevarne države postale tiste, ki imajo več kot 50 okužb na 100.000 prebivalcev. Pomembno je tudi, koliko testirajo," je pojasnil Kacin. Za Slovenijo je trenutno pomembno, koliko je vnosa iz teh držav, zato v tem tednu potrebe po spremembah pri seznamu držav ne vidi. Iz Avstrije in Madžarske trenutno praktično ni vnosa, se pa lahko domneva, da bi za vnos iz teh dveh držav lahko šlo pri tistih, ki vira okužb ne razkrijejo, je še pojasnil.

"Naš problem je velika količina lokalnih okužb. Kar je prišlo pred časom, se je močno razmnožilo in zdaj kroži med nami," je še dodal.